IRT 3000

vsebina

Prihaja orodjarstvo 4.0

09.10.2018

Ne le na digitalizaciji in avtomatizaciji, orodjarji bodo morali v prihodnje intenzivno delati tudi na ljudeh in prenosu znanj.

181007-7Orodjarstvo 4.0 bo vsekakor zaznamovala pospešena digitalizacija, ki podobno kot v svetu računalništva prinaša vedno več avtomatizacije in tehnologij umetne inteligence – stroji in orodja bodo komunicirali in se odločali vedno bolj samostojno. »Proizvajalci orodij si prizadevajo za vse višjo storilnost virov in povečanje izhodne realizacije. Prihajajo novi, pogosto ekološko usmerjeni poslovni modeli ter nova partnerstva, ki temeljijo na podobnih razvojnih konceptih. Orodjarne pa kljub vse večji »osamosvojitvi« strojev skrbi za dolgoročno zagotavljanje ustreznih kadrov, predvsem zaposlenih, ki razumejo novo paradigmo dela,« je dejal Poje.

Sodobno orodjarstvo potrebuje mlado kri in možgane

Kaj pa navdušuje mlade, bodoče zaposlene? Tehnologija je pozitivni imperativ mladih, v ospredje stopa združevanje kibernetskega in realnega sveta. Poleg tega si mladi želijo delati v podjetjih, ki so širše oziroma družbeno prepoznavna, saj menijo, da imajo v tovrstnih organizacijah lepše možnosti na karierni poti. Industrija si prizadeva kadrovsko podhranjenost reševati z dodatnimi in obširnimi usposabljanji za poklice, ki so aktualni v orodjarstvu – vedno več kadrovikov orodjarn stike s potencialnimi kadri vzpostavlja že na univerzah in celo šolah. V ospredje namreč stopajo novi pogoji in načini dela – v prihodnje bodo zaposleni v orodjarnah in tovarnah vedno pogosteje sodelovali v t. i. inteligentnih sistemih in delali skupaj z inteligentnimi stroji.

»V orodjarstvu vsak teden delamo po vzoru filma Misija nemogoče. V svetu so tovarne že postale del izobraževalnega sistema – tako se uresniči hitrejši prenos ključnih znanj v prakso. Naša avtonomna drža izobraževalnega sistema pa še potencira neravnovesje poklicev v družbi. Pragmatično usmerjen razvoj, podprt s kapitalom, je tisti, ki daje rezultate in plemeniti vire,« je komentiral Janez Poje, izvršni direktor podjetja Kern, d. o. o., in dolgoletni sodelavec orodjarskega združenja ISTMA.

Novi orodjarski velesili: Kitajska in Mehika

Vrednost proizvodnje orodij in opreme zadnje desetletje stalno narašča, leta 2015 je že presegla 70 milijard ameriških dolarjev in je primerljiva z vrednostjo kakšne svetovne tehnološke korporacije. Številne države, ki so se zavedele pomembnosti orodjarstva in se začele organizirati, razvijajo lastne orodjarske grozde, ne le za domače potrebe, temveč tudi izvoz. Podobno velja za Slovenijo.

Kitajska in Južna Koreja sta danes največji izvoznici strojev in orodij, ne le proizvajalki, sledita pa jima Japonska in Nemčija. Pohvalno je, da se na peto mesto v orodjarstvu uvršča Italija, ki še vedno prednjači pred ZDA in Kanado. Deseterico orodjarskih velesil po izvozu je ujela še naša severna soseda Avstrija.

Kdo pa uvaža največ orodij? Verjeli ali ne, to je Mehika. Razloge gre iskati predvsem v množični selitvi proizvodnje televizorjev in avtomobilov v to južnoameriško državo, ki po uvozu strojev in orodij prednjači pred bistveno večjo sosedo ZDA in megalomansko Kitajsko. Nemčija, Japonska in Indija omenjeni prvi trojici sledijo že z znatnim zaostankom.

Kaj pa »mi«? Slovenija se je lani prvič pojavila na svetovnem zemljevidu proizvajalcev strojev in orodij za preoblikovanje pločevine, saj so domače orodjarne na tem področju zadnja leta ustvarile med 80 in 100 milijoni evrov prometa – pretežno so njihovi kupci prihajali iz držav EU.

ar©tur 2016