Od skromne kovačnice do globalnega partnerja – UNIORjevih prvih 100 let
09.09.2019
Zreški Unior letos praznuje zavidljivi jubilej, 100-letnico delovanja. Prvih Uniorjevih 100 let je bilo razburljivih, zaznamovalo jih je nekaj padcev in hoja po robu, zagotovo pa še bistveno več vzponov. Zato je Unior danes največji zaposlovalec v regiji in sodi med največja podjetja pri nas. Skupina Unior je ena največjih v Slovenji, v nišnih trgih pa je med največjimi in najuglednejšimi tudi v Evropi in po svetu.
V zibelko prve skromne kovačnice je bila položena velika vizija. Tej podjetje sledi še danes, ob tem pa se spretno spoprijema z zahtevami in pretresi trga. Pa se sprehodimo po Uniorjevi poti.
Leta 1919 je bila v Zrečah ustanovljena Štajerska železoindustrijska družba z omejeno zavezo, ki je pred drugo svetovno vojno zaposlovala že 250 delavcev. Izdelovali so orodje za kmetijstvo, gozdarstvo in različne obrti
Vojna dela ni zaustavila, zato je bila leta 1944 tovarna povsem požgana.
Po vojni so tovarno obnovili, kolikor se je dalo in leta 1947 se je preimenovala v Tovarno kovanega orodja Zreče – TKO.
Leto 1950 je morda podjetje še najbolj usodno zaznamovalo. Tovarna je prešla v družbeno last, proizvodnja pa se je usmerila v izdelavo kovanega orodja; natičnih ključev, primežev, francoskih ključev, klešč, odkovkov za avtomobile in kolesa ter podobno. Proizvodnjo je zaznamoval prehod na ameriški način utopnega kovanja.
Leta 1968 je tovarna na zahtevo delavcev dobila prisilno upravo. Podjetje je dobilo ime UNIOR, Kovaška industrija Zreče. UNIOR je skovanka besede UNIverzalno ORodje.
Leta 1973 se je UNIOR uveljavi kot pomemben partner avtomobilske industrije. Danes boste v domala vsakem avtomobilu izdelanem v Evropi v zadnjih letih, našli dele izdelane v zreškem UNIORJU.
Leta 1978 se je začel razvoj namenskih strojev za obdelavo kovin. Istega leta so Uniorjevci začeli tudi z izgradnjo olimpijskega središča Rogla ter zdravilišča Terme v Zrečah.
1986 leta je Unior suvereno stopil na tuje trge z razvejano distribucijsko mrežo po vsem svetu.
Leta 1991 je Unior čutil posledice osamosvojitvene vojne, saj je to pomenilo izgubo nekdanjega jugoslovanskega trga. Tega so uspešno nadomestili z novimi izvoznimi trgi.
Leta 1997 je bilo uspešno slovensko podjetje Unior preoblikovano v delniško družbo UNIOR.
Leta 1998 je Unior od švedskega partnerja odkupil 20 – odstotni delež v družbi Inexa Štore. Naložba je zagotovila zanesljivost v dobavi izdelkov kupcem zaradi znižanja tveganja v oskrbi jekla. Delež v podjetju, ki se je preimenovalo v Štore Steel d.o.o., je znižal tudi stroške nabave jekla.
Leta 2005 je Unior postal globalni dobavitelj v avtomobilski industriji. V Yuyau na Kitajskem je bilo ustanovljeno podjetje Ningbo Unior Forging Co. Ltd. S 50 odstotnim lastniškim deležem družbe Unior, d.d..
Leta 2009 so bili zaradi svetovne gospodarske krize, sprejeti številni ukrepi, med njimi tudi dokapitalizacija v višini 10 milijonov evrov.
Leta 2013 je družba Unior s poslovnimi bankami podpisala Generalno pogodbo o finančnem prestrukturiranju. To je družbi zagotovilo nemoteno nadaljnje delovanje in razvoj.
Leto 2019 je praznično obarvano. Četudi se odgovorni v podjetju radi ozirajo po prelomnicah, so, kot zmeraj, orientirani v prihodnost. Ključna konkurenčna prednost Uniorja je sinergijsko medindustrijsko sodelovanje in odličnost v vseh procesih.
Unior d.d. danes v Sloveniji zaposluje 1.825 posameznikov in vsak izmed njih je nepogrešljiv del ubranega mozaika. Sedež podjetja je v Zrečah, zaposleni pa delajo še na petih lokacijah; v Vitanju, Lenartu, Starem trgu ob Kolpi in dveh obratih v Slovenskih Konjicah.
Skupino Unior sestavlja šestnajst odvisnih in šest pridruženih podjetij v sedemnajstih državah po svetu (Slovenija, Avstrija, Bolgarija, Francija, Hrvaška, Italija, Kitajska, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Rusija, Srbija, Španija, Velika Britanija in ZDA, Singapur, Romunija, Bosna in Hercegovina). Razvejana mreža podjetij omogoča širjenje prepoznavnosti blagovne znamke Unior, kakovostno skrb za kupce, vstopanje na nove trge in s tem povečevanje tržnega deleža in konkurenčnosti.
Odgovornost, inovativnost, odličnost, jasna vizija, podjetnost in jeklena volja so lastnosti, ki so jim skupne in zaradi katerih z veseljem pričakujejo nove izzive.