IRT 3000

vsebina

IRT3000 18/2008

Uspešno (tretje) leto

December je čas, ko se običajno ozremo na opravljeno delo in si postavimo nove mejnike. Projekt revije IRT3000 smo v iztekajočem se letu še dodatno nadgradili, saj smo izdali šest številk, skupno skoraj tisoč strani, ali povedano s težo argumentov dobre tri kilograme strokovnega materiala. Pismonoše so letos raznosili približno 24.000 izvodov ali za približno 13 ton strokovnih informacij, znanja, podatkov, nasvetov, poročil, člankov in prispevkov. Zelo uspešno je bil sprejet zdaj že leto dni trajajoč projekt izhajanja revije IRT3000 tudi na Hrvaškem. Zaradi vsega naštetega lahko letošnje leto za revijo IRT3000 ocenimo kot zelo uspešno.
Pestro leto se žal zaključuje s posledicami gospodarske krize, ki je že in bo tudi v prihodnje zelo zaznamovala slovensko gospodarstvo. Gospodarstveniki in podjetniki se na vseh shodih, srečanjih in dogodkih sprašujejo, s katerimi ukrepi jim lahko pomaga država. Istočasno se porajajo vprašanja o tem, ali so industrija in podjetniki vzrok ali le žrtev te finančne krize. Izvor krize je treba vsekakor iskati v ameriškem finančnem sektorju, ki ga nihče ni nadziral.

Prav gotovo bodo morala podjetja iskati nove priložnosti, nove trge, tržne niše in predvsem investirati v nove izdelke. Nobeno podjetje, ki želi uspešno poslovati, se zdaj ne sme odreči razvoju in inovativnosti, saj bi to lahko v nekaj letih (v primeru črnega scenarija pa celo mesecih) pomenilo, da se ne bi moglo vrniti v normalen krogotok industrije, ki bo uspešna podjetja vzdrževal in nadgrajeval. Prav v inovacijah in razvoju je tista neizkoriščena možnost, ki se ji do zdaj morda nismo v celoti posvečali. Pozabimo na zaloge in pretekle manj posrečene rešitve, gledati moramo v prihodnost. To pa bomo uzrli le, če bodo naši izdelki, storitve in rešitve boljši – tako v očeh konkurentov kot v očeh kupcev, ki imajo vedno zadnjo besedo.
Ne nazadnje vam v svojem imenu in v imenu celotne ekipe ter uredništva revije IRT3000 v prihajajočem letu želim predvsem veliko energije, da bi še naprej zavzeto in predano opravljali naloge, ki vas čakajo. Potem pa konec leta zadovoljni z rezultatom želi sadove svojega dela. S sodelavci vam želimo Inovativno, Razvojno bogato in Tehnološko izpopolnjeno leto 2009.

Darko Švetak
glavni urednik revije IRT3000


Vsebina

Industrijski forum inovacij, razvoja In tehnologij – IFIRT 2009

IF IRT2009 (.pdf 123KB)

Že kar nekaj časa se med ustvarjalci, predstavniki industrije, v strokovnih krogih in med bralci revije IRT3000 porajajo zamisli in predlogi o nujnosti organizacije dogodka, ki bi bil namenjen industriji. Snovalci revije IRT3000 so se zato odločili, da na začetku junija v Portorožu pripravijo Industrijski forum inovacij, razvoja in tehnologij – IFIRT 2009. Vsi podobni dogodki so namreč ozko specializirani, omenjeni forum pa je namenjen industriji v širšem smislu, saj bodo na njem našli odgovore na svoja vprašanja v številnih industrijah. Forum bo namreč razdeljen na več tematik in bo zajemal vsa področja, ki jih s svojimi vsebinami pokriva tudi revija IRT3000, torej kovinskopredelovalno industrijo, industrijo predelave umetnih mas, avtomatizacijo in informatizacijo ter logistiko in druge napredne tehnologije.


Polnjeni izdelki s polno površino


Proizvodnja penjenih termoplastičnih izdelkov z brezhibno obdelano površino je bila prvič predstavljena na sejmu Fakuma 2008. Tehnologija je rezultat sodelovanja med inštitutom Kunststoffinstitut Lüdenscheid in podjetjem Wittmann Battenfeld.
Penjeni izdelki niso posedeni, se ne zvijajo in so lažji od kompaktnih brizganih izdelkov. Edina pomanjkljivost takih izdelkov je njihova groba površina s številnimi črtami, ne glede na to, katera sredstva za penjenje so bila uporabljena. Zato so se penjeni izdelki do zdaj uporabljali predvsem pri aplikacijah, kjer so bile pomembne dobre mehanske lastnosti, nizke tolerance in nizke napetosti.


Napredne tehnologije

.18_slo_7_200.thumb-200x142.png

Oddaljeni laboratoriji za poučevanje mehatronike Dr. Andreja Rojko, Darko Hercog

Oddaljeni laboratoriji za poučevanje mehatronike (.pdf 1.1MB)

Pri izobraževanju na področju tehnike je treba učečim se zraven pridobivanja teoretičnih znanj omogočiti tudi pridobivanje praktičnih znanj in spretnosti pri delu z napravami. Praktični del izobraževanja zahteva prisotnost uporabnika v laboratoriju, kar je izvedljivo pri klasičnem poučevanju, ne pa tudi pri vedno bolj uveljavljenem učenju na daljavo. Zato se zmeraj pogosteje uporabljajo virtualni in oddaljeni laboratoriji.
Virtualni laboratoriji so simulacijska okolja, ki uporabniku omogočajo simulacijo različnih naprav in interaktivno izvajanje eksperimentov v tem okolju. Kljub temu da so virtualni laboratoriji zasnovani tako, da ponujajo kar najboljši posnetek dejanskih naprav in okolja (na primer simulatorji letenja), pa v nobenem primeru ne morejo verodostojno zajeti vseh vidikov resničnih naprav oziroma vseh fizikalnih pojavov. Zato so veliko boljša izbira oddaljeni laboratoriji, ki po spletu omogočajo delo na resničnih napravah. Taki laboratoriji so še razmeroma redki, saj sta njihova postavitev in vzdrževanje tako s tehničnega kot tudi pedagoškega vidika zelo zahtevna.


Nekovine

.18_slo_6_200.thumb-200x143.png

Uvajanje PLM v Eti



Avtomatizacija in informatizacija

Implementacija PLM-sistema Windchill v podjetju Niko


PLM v Cimosu


Pogled na PLM z obeh strani


Pogled na upravljanje življenjskim ciklusom izdelka


.18_slo_5_200.thumb-200x184.png

Podnebju prijazne inovacije

Alja Gajšek, foto Nik Jarh

Na 3. slovenskem forumu inovacij, 21. in 22. oktobra v Cankarjevem domu, je bil poudarek na inovacijah, ki se pozitivno odzivajo na podnebne spremembe. V tem duhu je dogodek odprl tudi mag. Andrej Vizjak, dosedanji minister za gospodarstvo.
Vizjak je poudaril, da so inovacije, ki upoštevajo in vsaka na svoj način odgovarjajo na podnebne spremembe, konkreten odziv na to problematiko. »Skrb za okolje za podjetje namreč ne sme biti samo strošek, ampak je lahko tudi konkurenčna prednost. Predvsem mala in srednje velika podjetja se lahko s svojo prilagodljivostjo uspešno razvijajo v okviru novonastalih tržnih niš ter s tem postajajo in ostajajo konkurenčna – tudi na globalnem trgu. Pri tem seveda morajo biti inovativna na vseh področjih, od poslovnih procesov do proizvodov in trženja,« je dejal Vizjak na nenavadnem otvoritvenem dogodku. Potekal je namreč ob Elektrončkovem elektromehanskem igralnem aparatu za BlackJack, kjer so direktorji petih najinovativnejših podjetij (Pipistrel, Izoelektro, Indramat elektromotorji, Iskratel, Elektronček) ob predstavitvah svojih inovacij na igralnem avtomatu preizkušali svojo srečo. O elektromehanskem igralnem aparatu za BlackJack je Joc Pečečnik, eden od avtorjev inovacije, povedal, da je to prvi aparat za BlackJack na svetu, ki uporablja prave karte in je obenem popolnoma avtomatski.


Tematski sklop

.18_slo_4_200.thumb-200x138.png

Razvojne usmeritve dodajalnih tehnologij

Dr. Igor Drstvenšek

Izdelovalne tehnologije, pri katerih izdelki nastajajo z dodajanjem materiala in/ali energije v proces, se vedno bolj uveljavljajo v industrijskem okolju. To dokazujejo mnogi pokazatelji, od rasti prodaje dodajalnih izdelovalnih naprav do pojavljanja novih poslovnih modelov, ki jih te tehnologije omogočajo. Poleg trenutno zelo velike tehnološke dodane vrednosti dodajalne tehnologije zaznamujeta predvsem neodvisnost od geometrijske zapletenosti izdelka in izdelava v eni stopnji. Če so se na začetku dodajalne tehnologije uporabljale izključno na področju hitre izdelave prototipov (Rapid Prototyping) in orodij (Rapid Tooling), danes vse hitreje prehajajo na področje hitre proizvodnje končnih izdelkov (Rapid Manufacturing). Vse to seveda predvsem na področjih, kjer njihove prednosti (geometrijska zapletenost, individualno prilagajanje itn.) prihajajo najbolj do izraza; to je na področju medicine, športa in visokozahtevnih izdelkov, kot so letala, vesoljska tehnika in avtomobilski športi. Ob tem se pojavljajo številni novi poslovni modeli, ki včasih niti ne temeljijo na dodajalnih tehnologijah, so pa posledica razmišljanja, ki se je z razvojem dodajalnih in imformacijskih tehnologij razširil v industrijskem okolju. Tako je znan primer podjetja Adidas, ki 10 odstotkov vse športne obutve izdela po meri za znanega kupca, slušni aparati pa se že večinoma izdelajo po meri in z dodajalnimi tehnologijami.


.18_slo_3_200.thumb-200x120.png

Nanotehnološki dan


Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije še naprej uspešno izpolnjuje svoje glavno poslanstvo in povezuje znanstvenoraziskovalno sfero s področjem drobnega gospodarstva in podjetništva. Tokrat je odbor organiziral nanotehnološki dan, na katerem so strokovnjaki iz znanstvenoraziskovalnih inštitutov in industrije predstavili uporabo nanotehnologij, nanomaterialov, nanokompozitov ter nanopremazov v panogah, kot so tekstilna in lesna industrija, gradbeništvo, steklarstvo, predelava plastike in elektronika. Dogodek, ki je bil 16. oktobra 2008 v veliki sejni dvorani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je privabil veliko članov zbornice, pa tudi predstavnike inštitutov, fakultet, šolskih centrov in gospodarstva.


.18_slo_2_200.thumb-200x98.png

Proizvodna logistika naj bo vitka in ustrezno informacijsko podprta

Dr. Tomaž Perme

Več kot 120 strokovnjakov iz industrije in gospodarstva se je udeležilo drugega posveta o proizvodni logistiki, ki je bil 22. oktobra v Novem mestu. Programski odbor posveta je v sodelovanju s podjetjem GR Inženiring, d. o. o., udeležencem pripravil devet predavanj o organiziranju, kakovosti in informacijski podpori proizvodne logistike, podkrepljenih s primeri dobre prakse, ter ogled proizvodnje v Revozu, edinem slovenskem izdelovalcu avtomobilov.
Proizvodna logistika postaja vse pomembnejša, kar kaže tudi zanimanje strokovnjakov iz industrije, ki so se letos v še večjem številu odzvali povabilu in se udeležili že drugega posveta o proizvodni logistiki, tudi tokrat v Novem mestu. Kraj dogodka seveda ni naključno izbran, saj je tu edina proizvodnja avtomobilov v Sloveniji. Za avtomobilsko industrijo pa je značilno, da ima od vseh najbolj razvito in organizirano preskrbovalno verigo, katere ključni člen je prav proizvodna logistika. Zato je avtomobilska industrija lahko vzor drugim industrijskim področjem. O upravičenosti tega slovesa so se udeleženci lahko na lastne oči prepričali na vodenem ogledu proizvodnje v Revozu, ki je bil sklepni del dogodka.


.18_slo_1_200.thumb-200x132.png

Digitalni varnostniki s pametnim vidom

Esad Jakupović

Digitalni varnostniki s pametnim vidom (.pdf 860KB)






Sistemi za strojni vid se hitro širijo na področju nadzora in varnosti, pomoči voznikom, v industriji, zdravstvu, in tudi vojski, gonila »strojevidne« revolucije pa so natančnost obdelave slik, sposobnost zlivanja podatkov iz tipal in možnost inteligentnega tolmačenja videnega. Aplikacije obdelave slik danes pokrivajo široko področje od industrijske uporabe varnostnih sistemov do prometa in medicinskih tehnologij. Današnji »strojevidni« sistemi so sposobni ne le istočasnega nadzora več območij, temveč tudi odkrivanja pomembnejših sprememb v vidnem polju. Najnovejši sistemi za obdelavo slik prepoznavajo objekte tudi v treh razsežnostih. Kljub temu strokovnjaki ocenjujejo, da je do zdaj izkoriščena le manj kot petina njihovih možnosti. Po ocenah proizvajalcev svetovni trg sistemov za strojni vid doseže danes približno 6,5 milijarde evrov, njegova letna rast pa je več kot 10-odstotna. Sistemi za obdelavo slik so se v industriji uveljavili predvsem na področju kontrole kakovosti v vseh sektorjih, kjer nadzirajo vse od menjalnikov, računalniških zaslonov do tiskanih plošč mobilnih telefonov. Uporabljajo jih tudi v metrologiji, za vizualno vodene stroje ter prepoznavanje komponent, znakov in kodov. Kamere omogočajo robotom prepoznavanje oblik in nameščanje delov za obdelavo.


 


 

.18_slo_8_200.thumb-200x141.png

Seznam oglaševalcev v 18. številki revije IRT3000

Oglaševalci v 18. številki IRT3000


3-WAY, Tomaž Vujasinovic s.p. ABB, d.o.o. A-CAM, inženiring, d.o.o. Adept plus, d.o.o. ALL data EE, d.o.o. Anni, d.o.o. Basic, d.o.o. BASF Slovenija, d.o.o. BTS Company, d.o.o. Cajhen d.o.o. Camincam, d.o.o. Celjski sejem, d.o.o. Center za trde prevleke IJS CNC-PRO, d.o.o. DATACOM, d.o.o. DUMIS, d.o.o. EMAG GmbH Energo-Info sistemi, d. o. o. Fakulteta za management, UP Fuchs maziva LSL, d. o. o. Gazela Platit, d.o.o. GR Inženiring, d.o.o. GR Sejmi, d.o.o. HALDER, d.o.o. HENNLICH, d.o.o. HGH, d.o o. o. HOFER Int., d.o.o Hyundai avto trade, d.o.o. ib-CADdy, d.o.o. ICM, d.o.o. IMZ Maschinen Vertiebes GmbH INEA, d.o.o. ITS, d.o.o. Jan Metal, d.o.o. JAPTI KMS, d.o.o. LAMA Avtomatizacija, d. o. o. Mastroj, d.o.o. Matej Hohnjec, s.p. (SIX SIGMA) MECSPE 2009 sejem (SENAF) Merkur, d. d. Messer Slovenija, d. o. o. MiniTech, d.o.o. Misko, d. o. o. Montanwerke Walter Werkzeug GmbH Motoman Robotec, d. o. o. MURNIK, d. o. o. NC Servis Lovrek Ivan, s. p. Nubius, d. o. o. Olma, d. d. PODIM 2009 Rappold Winterthur brusilna tehnika, d. o. o. Remic, d.o.o. ROBOS, d.o.o. Sandvik Coromat Schmidt HSC,        d. o. o. SIGA, d.o.o. Siming, d.o.o. SKB leasing, d.o.o. SolidCAM, d. o. o. STROJNISTVO.com TBW, d.o.o. TEH CUT, d.o.o. Tecos Celje Tehna Plus, d. o. o. Tehnotron, d. o. o. Teximp, d.o.o. TOP TEH, d.o.o. TM, d.o.o. TOP THE, d.o.o. UL FS- revija VENTIL VARSTROJ, d.d. Vpenjalni sistemi, d. o. o. Zibtr, d.o.o.

ar©tur 2021