IRT 3000

vsebina

IRT3000 16/2008

Kar se Janezek nauči, to Janez zna

Zgornji rek drži kot pribito. Čeprav bi marsikdo hitro pripomnil, da se učimo vse življenje, je prav naša mladost tista, v kateri smo najbolj dojemljivi. Večina nas je imela v zgodnji mladosti povsem drugačne želje in predstave, kaj bomo postali, ko odrastemo. V mislih smo se videli kot inženirji, kemiki, strojevodje ..., pristali pa smo med ekonomisti, organizatorji, pravniki ... Kdo je kriv, da je to tako?
Odgovor je na dlani – naša družba. Družba je tista, ki tehničnih poklicev ne ceni dovolj – vse do trenutka, ko nam v gospodarstvu začne kronično primanjkovati ustreznih kadrov. Vendar je takrat po navadi že prepozno. Izgubili smo že nekaj generacij, in če bomo tako nadaljevali, bo naš razvoj vse bolj krnel, ker ne bo sveže krvi in svežih zamisli. Ne bo inovatorjev.

Pozabimo na iluzijo, da bomo v času prostega pretoka kapitala in blaga uvozili znanje. Ne bomo ga – ker ga ne moremo. S podobnimi težavami se spoprijemajo tudi druge države, države, katerih ekonomije so razvitejše od naše in ki bodo za ustrezen kader vedno pripravljene plačati več kot mi.

Resnica boli. A bolela nas bo še bolj, če ne bomo hitro ukrepali. Tehniko moramo otrokom predstaviti čim prej. Nekateri jo bodo hitro vzljubili.
Sodobni starši za bodoče tehnike tudi ne naredijo prav veliko v zgodnji mladosti. Že tistim, ki svojemu malčku privoščijo kocke Lego, lahko le zaploskam, priklon pa dobijo vsi, ki so svoj podmladek seznanili s tehnično naprednejšimi hobiji, denimo z modelarstvom.

Kopja se lomijo v osnovni šoli. Zaradi pomanjkanja tehničnih predmetov in krožkov družba večino svojih perspektivnih tehnikov izgubi že v osnovni šoli. Pozneje je za preobrazbo prepozno, tako vsaj kaže praksa, fantje se začno zanimati za punce in izobrazba je postavljena na stranski tir.

Še preden spet zamahnete z roko, češ saj tukaj ne morem ničesar storiti, se vprašajte – mar res ne zmorem? Vaš glas šteje toliko kot glas vašega sodržavljana. Več somišljenikov dobimo, lažje nam bo vpeljati več tehnike v osnovne šole – tja, kamor ne nazadnje tudi spada. Tudi gospodarstvo nam bo hvaležno. Obvladovanje sodobnih tehnologij je namreč ena ključnih konkurenčnih prednosti naprednih podjetij.

Darko Švetak
glavni urednik revije IRT3000


Vsebina

Univerza je vredna toliko, kot je vredno njeno raziskovalno delo

Sonja Sara Lunder, foto Grega Eržen

Na številnih srečanjih od predstavnikov vlade, znanstveno-raziskovalnih ustanov ali industrije pogosto slišimo, kako pomembno je povezovanje znanja in prakse ter skupno reševanje zapletenih problemov, s katerimi se dnevno srečuje gospodarstvo. Zdi se, da bi si vsi vpleteni tovrstnega sodelovanja želeli še več, a očitno to ni tako. Univerza si je zadnja leta precej prizadevala, da bi tovrstno sodelovanje okrepili, a so kaj kmalu opazili, da od gospodarstva skoraj ni odziva in da industrija pomoč za reševanje problemov le redko poišče na Univerzi v Ljubljani. Naša sogovornica, rektorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Andreja Kocijančič, ob tem poudarja, da univerza uspešno rešuje različne probleme in da je glavna moč univerze v pogledu na problem z različnih zornih kotov.


Velika orodja za brizganje

Robert Vidergar
Velika orodja za brizganje (.pdf 320KB)

V Sloveniji izdelamo največ orodij za termoplastične izdelke z maso med 10 in 800 grami, za katere imamo tudi največjo bazo znanja. V tem segmentu izdelkov je najbolj razširjena predelovalna industrija, največ brizgalnih strojev pa ima zapiralno silo med 20 in 800 ton. Tudi pri sloven-skih orodjarjih najdemo strojni park za izdelavo orodij, velikih od 200 x 200 mm do 1200 x 600 mm. Le redke so orodjarne, ki zmorejo obdelavo plošč, velikih 2000 x 1200 mm in več.


Napredne tehnologije

 

.16_slo_8_200.thumb-200x131.png

Kakovosten stisnjen zrak za učinkovito avtomatizacijo

Dr. Tomaž Perme
Kakovosten stisnjen zrak za učinkovito avtomatizacijo (.pdf 539KB)

Stisnjen zrak je pomemben vir energije v skoraj vsaki proizvodni hali ali delavnici, še posebno pa tam, kjer se uporablja za pnevmatične pogone in pnevmatična orodja, ki so del avtoma-tiziranih sistemov. Učinkovitost in zanesljivost sodobnih strojev in naprav, ki potrebujejo za delovanje tudi pnevmatično energijo, sta zmeraj bolj odvisni tudi od kakovosti dobave in pripra-ve stisnjenega zraka.


Nekovine

.16_slo_7_200.thumb-200x124.png

Alternativni načini hlajenja orodja




Avtomatizacija in informatizacija

GIT in WIT – brizganje s plinom in vodo


Večkomponentno brizganje - novejše izpeljanke


Večkomponentno brizganje – osnovno


.16_slo_6_200.thumb-200x184.png

Lahki roboti


Na svetu obratuje skoraj milijon industrijskih robotov, njihovo število pa se hitro povečuje. Večina jih je v večjih industrijskih obratih. Projekti Evropske unije (EU) temeljijo na razvoju novih in cenejših robotov, namenjenih za manjša in srednje velika podjetja. Namen projekta je narediti robote zanimive širšemu krogu uporabnikov.



Tematski sklop

.16_slo_5_200.thumb-200x169.png

Nova sodobna naprava za nanos trdih PVD-prevlek v Centru za trde prevleke na Institutu Jožef Stefan


Na začetku maja letos smo v Centru za trde prevleke na Institutu Jožef Stefan namestili novo sodobno napravo za nanos trdih PVD-prevlek CemeCon CC800/9 sinOx ML (Slika 1). Vrednost investicije (nakup naprave in gradnja vse potrebne infrastrukture) je skoraj milijon evrov. Nova naprava, ki jo bomo uporabljali za raziskovalno-razvojno delo in servisiranje industrije, omogoča nanos najsodobnejših trdih PVD-prevlek v obliki nanokompozitov in nanoplasti.


Zahtevna orodja za zahtevne uporabnike

Sonja Sara Lunder, foto Blaž Košak

Gorenje Orodjarna, d. o. o., sicer v stoodstotni lasti koncerna Gorenje, je v Gorenju prisotna že od njegove ustanovitve, to je od leta 1956. Pred 15 leti se je orodjarna odcepila od matične družbe in postala njeno hčerinsko podjetje. Pomembno obletnico so v orodjarni obeležili s strateško naložbo v nove proizvodne prostore in infrastrukturno tehnološko opremo, kar ji bo omogočilo izdelavo še zahtevnejših orodij za tako zahtevne uporabnike, kot so v avtomobilizmu in na področju bele tehnike. Orodjarna za svoje kupce razvija, izdeluje, trži in vzdržuje orodja za predelavo pločevine, brizganje plastike, termoformiranje in stiroporno embalažo ter merilne sisteme za kontrolo in preverjanje funkcionalnih in varnostnih lastnosti različnih aparatov.


.16_slo_4_200.thumb-200x105.png

Gradnja štiriosnega CNC-frezalnega stroja kot izziv za diplomsko nalogo

Vojko Andrejašič

Sodoben način življenja narekuje potrebo po hitri izdelavi izdelkov s poudarkom na ponovljivosti in zmanjšanju obdelovalnega časa. Za doseganje ponovljivosti je treba najprej izključiti človeški dejavnik, ki se najbolje odpravi z avtomatizacijo procesa. Zaradi fl eksibilnosti oziroma prilagoditve se za izvajanje avtomatizacije in nadzor čedalje pogosteje uporabljajo računalniško vodeni stroji oziroma naprave, prednost katerih je predvsem dobra in hitra prilagodljivost v procesu izdelave različnih izdelkov. To je sprožilo strm razvoj tehnologije in računalnikov, glavnih gradnikov omenjenih naprav. Danes je gradnja računalniško vodenih strojev vedno bolj prisotna in dostopna. K temu pripomore predvsem t. i. modulna gradnja.


GORENJE Orodjarna, d. o. o., Velenje

.16_slo_3_150.thumb-113x150.png

Dodajalne tehnologije - nova industrijska revolucija

Dr. Igor Drstvenšek

Rapid Prototyping je izraz, ki se zadnjih 20 let uporablja v povezavi s tako imenovanimi dodajalnimi tehnologijami. Kljub razmeroma kratkemu obdobju in slabemu poznavanju ter zavedanju industrije o njihovi rabi pa postaja vse bolj očitno, da z dodajalnimi tehnologijami doživljamo novo industrijsko revolucijo.


.16_slo_2_200.thumb-200x144.png

Nevidna magija pametnih omrežij

Esad Jakupović

Nevidna magija pametnih omrežij (.pdf 381KB)



O pametnem povezovanju lahko govo-rimo v gradbeništvu, industrijski avto-matizaciji, nadzoru trgovanja, logistiki, prometni telematiki, zdravstveni negi in energetiki. Rezultat takega povezovanja so tudi internet in radijska omrežja. Velika in kompleksna IT-podjetja, kot sta na pri-mer IBM in Siemens, omogočajo različne tehnološke rešitve na tem področju, kar navadno vključuje tudi dobro poznavanje potreb uporabnikov oziroma strank.


 


 

.16_slo_9_200.thumb-200x140.png

Large injection moulds

Robert Vidergar

Most moulds for thermoplastic products, produced by Slovenian toolmakers, are intended for products with mass between 10 and 800 g, since we have the largest knowledge base for such products. Most injection moulding machines have the clamping force between 20 and 800 tonnes. Slovenian toolmakers are equipped with machines that are capable of making tools from 200 x 200 mm to 1200 x 600 mm. Only some toolshops are able to machine plates sized 2000 x 1200 mm or more.


Advanced technologies:

.16_slo_8_200.thumb-200x131.png

Invisible magic of smart networks

Esad Jakupović



O pametnem povezovanju lahko govo-rimo v gradbeništvu, industrijski avto-matizaciji, nadzoru trgovanja, logistiki, prometni telematiki, zdravstveni negi in energetiki. Rezultat takega povezovanja so tudi internet in radijska omrežja. Velika in kompleksna IT-podjetja, kot sta na pri-mer IBM in Siemens, omogočajo različne tehnološke rešitve na tem področju, kar navadno vključuje tudi dobro poznavanje potreb uporabnikov oziroma strank.


 


 


 

.16_slo_9_200.thumb-200x140.png

Seznam oglaševalcev v 16. številki revije IRT3000

Oglaševalci v 16. številki IRT3000


3-WAY, Tomaž Vujasinovic s.p. ABB, d.o.o. A-CAM, inženiring, d.o.o. ALL data EE, d.o.o. Alfleth Engineering, k. d. Anni, d.o.o. Basic, d.o.o. BTS Company, d.o.o. Cajhen d.o.o. Camincam, d.o.o. Celjski sejem, d.o.o. Center za trde prevleke IJS CNC-PRO, d.o.o. DATACOM, d.o.o. Društvo vzdrževalcev Slovenije Dumis, d. o. o. EMAG GmbH Energo-Info sistemi, d. o. o. Fakulteta za management, UP Gazela Platit, d. o. o. GR Inženiring, d. o. o. HGH, d.o o. o. HOFER Int., d.o.o Hyundai avto trade, d.o.o. ib-CADdy, d.o.o. ICM, d.o.o. IMZ Maschinen Vertiebes GmbH ITS, d.o.o. JAPTI Jernej Lokovšek,   s. p. Kač Trade, d. o. o. (HURCO GmbH) KMS, d.o.o. LAMA Avtomatizacija, d. o. o. Lespatex, d. o. o. Mack Brooks Exhibitions Ltd. (EUROBLECH) Matej Hohnjec, s. p. Mastroj, d.o.o. Merkur, d. d. Messer Slovenija, d. o. o. Meusburger Georg GmbH & Co KG Mikron, d. o. o. MiniTec, d. o. o. Misko, d. o. o. Montanwerke Walter Werkzeug GmbH Motoman Robotec, d. o. o. MURNIK, d. o. o. Nubius, d. o. o. Olma, d. d. Rappold Winterthur brusilna tehnika, d. o. o. Remic, d.o.o. RLS merilna tehnika, d. o. o. ROBOS, d.o.o. Sandvik Coromat Schmidt HSC,        d. o. o. Senator, d. o. o. SIGA, d.o.o. Siming, d.o.o. Slovenski forum inovacij Socia, d. o. o. STROJNISTVO.com TBW, d.o.o. Tecos Celje Tehna Plus, d. o. o. Tehnotron, d. o. o. Teximp, d.o.o. TM, d.o.o. UL FS- revija VENTIL Vivapen, d. o. o. Vpenjalni sistemi, d. o. o. Zibtr, d.o.o.

ar©tur 2021