IRT 3000

vsebina

IRT3000 15/2008

Ekologija in dizajn v avtomobilski industriji

Avtomobilska industrija se nenehno srečuje z velikimi izzivi. Če so zadnja leta minila predvsem v prizadevanjih za povečanje varnosti vozil, je zdaj napočil čas za ekologijo. Ljudje preprosto zahtevamo okolju prijazne avtomobile, saj so ti eden večjih onesnaževalcev in kot taki slabšajo že tako vse manj zdrave bivalne razmere. In ker na Vzhodu na svoje jeklene konjičke čaka kar milijarda ljudi, je jasno, da se bodo že tako slabe ekološke razmere brez korenitih sprememb še poslabšale.
Evropska komisija se je odzvala z zahtevo, da morajo do leta 2012 novi avtomobili v zrak spuščati le še 120 gramov ogljikovega dioksida na kilometer, kar bo seveda v avtomobilski industriji povzročilo dodatne stroške (avtomobili srednjega razreda naj bi se podražili za približno četrtino, manjši manj, večji pa občutno več). Tudi nemška avtomobilska industrija, ki trenutno proizvaja daleč največ zmogljivih avtomobilov (in posledično takih z visokimi emisijami toplogrednih plinov), se bo, čeprav nerada, morala pokoriti zahtevnim ekološkim standardom.
Ključ do uspeha leži v inovacijah – močno konkurenčnost te panoge pa poleg visokih ekoloških zahtev spodbujajo še naraščajoče cene nafte, surovin, drugih energentov in ne nazadnje tudi delovne sile. Razni hibridi in vozila s pogonom na plin že postajajo del vsakdanjika, a prava revolucija še pride. Tudi avtomobili na vodo so nam bliže, kot si mislimo ...

Zavedati se moramo, da proizvajalci avtomobilov danes že dobre tri četrtine dodane vrednosti vozil ustvarijo z izdelki svojih dobaviteljev, zato so prav ti eden ključnih dejavnikov pri snovanju novih rešitev. V tokratni številki si lahko preberete več obsežnih prispevkov s posveta o aktualnih izzivih avtomobilske industrije, ki ga je že šestič organiziral Slovenski avtomobilski grozd (ACS).
Da lahko v razvoju in inovacijah v avtomobilski industriji sodelujejo številna domača podjetja, že vemo, zelo ponosni pa smo lahko na »pomladek« – študentje Fakultete za strojništvo v Ljubljani so namreč predstavili projekt Student Roadster, ki je plod univerzitetnega znanja in industrijskih izkušenj. Avtomobil je bil izbran med pet projektov odličnosti svetovnega avtomobilskega združenja FISITA. Čestitam!

Darko Švetak
glavni urednik revije IRT3000


Vsebina

Intervju Marijan Stele

.15_slo_1_200.thumb-200x271.png

Primerno skladiščenje hidravličnih tekočin


Določanje stanja zobniških gonil z analizo vibracij


.15_slo_6_200.thumb-200x185.png

EuroBLECH 2008 inovativne rešitve za obdelavo pločevine


Vodilna svetovna razstava na področju obdelave pločevine v Hannovru bo letos od 21. do 25. oktobra. Pet mesecev pred odprtjem je sejemski prostor zakupilo že 1.350 razstavljavcev iz 37 držav. Tokrat bodo razstavljujoča podjetja predstavila svoje izdelke in sisteme za različne faze predelave pločevine v osmih sejemskih halah z neto površino 85.000 kvadratnih metrov. Delež obiskovalcev, ki neposredno ali posredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev, se je leta 2006 povečal za 20 odstotkov (na 43.500 obiskovalcev). Skoraj polovica jih je na sejem prišla s konkretnimi naložbenimi načrti, iskali pa so predvsem svetovanje in prikaze delovanja strojev. Šestodstotno povečanje števila obiskovalcev je šlo predvsem na račun obiskovalcev, ki niso iz Nemčije, poleg obiskovalcev iz EU pa so bili dobro zastopani tudi strokovnjaki iz preostalih vzhodnoevropskih in zahodnoevropskih držav, Azije in Severne Amerike.


Tematski sklop

.15_slo_5_150.thumb-171x150.png

Pomembno je učinkovito mreženje znotraj tehnološkega parka


Pol leta po odprtju prvih sedmih stavb novega kompleksa v Tehnološkem parku Ljubljana (TP Ljubljana) so te stavbe že povsem zapolnjene. V njih je našlo svoj prostor 124 podjetij, ki delujejo na področju informacijskih tehnologij, avtomatizacije v industriji, novih materialov in biotehnologij ter se ukvarjajo z okoljevarstveno dejavnostjo. Načrtujejo gradnjo še treh ali štirih objektov.


Po osamosvojitvi s svojimi izdelki na tuje trge

Sonja Sara Lunder , foto Blaž Košak

Lani oktobra se je dekanska družba LAMA Avtomatizacija, montažni sistemi, orodjarna, d. o. o., ločila od matične družbe Lama, d. d., Dekani. Kljub temu ostaja v stoodstotni lasti Lame, ki je članica priznane mednarodne skupine Titus+Lama+Huwil. Po besedah direktorja družbe LAMA Avtomatizacija Sama Prodana so se za ločitev odločili na željo lastnikov, da se dejavnost avtomatizacije loči od osrednje dejavnosti skupine, ki je specializirana za okovje za pohištvo. »Čeprav smo za skupino pomembno podjetje, saj je veliko njenih naprav rezultat našega znanja in dela, je novi lastnik za osrednjo dejavnost podjetja določil proizvodnjo pohištvenega okovja, medtem ko je avtomatizacijo in orodjarsko dejavnost zaradi bolj transparentnih razmerij znotraj podjetja želel izločiti,« pojasnjuje Prodan in dodaja, da reorganizacija podjetja za kupce ne predstavlja nobenih sprememb, razen tega da zdaj nastopajo z nekoliko drugačnim imenom.


.15_slo_4_200.thumb-200x103.png

Strojniki izdelali športen avto

Strojniki izdelali športen avto (.pdf 1.9MB)

Ekipa študentov Fakultete za strojništvo v Ljubljani je pod vodstvom mladega raziskovalca na fakulteti ter asistenta na katedri za strojne elemente in razvojna vrednotenja Uroša Rose z lastnim znanjem in ob pomoči nekaj slovenskih podjetij peugeota 406 predelala v roadsterja. Projekta Student Roadster so se študentje lotili tako, kot nove avtomobile razvijajo avtomobilski izdelovalci. S projektom so dokazali, da obvladujejo najnovejše tehnologije razvoja novih avtomobilov, po besedah Rose pa je bilo najzahtevnejše prenašanje posameznih komponent z računalniških zaslonov v samo izdelavo.


Lama Avtomatizacija, montažni sistemi, orodjarna, d. o. o.

.15_slo_3_200.thumb-200x127.png

Gorenje odprlo nov obrat orodjarne


V družbi Gorenje Orodjarna so zaključili strateško investicijo v nove proizvodne prostore in infrastrukturno tehnološko opremo. Približno enkrat večjo površino proizvodnih zmogljivosti so pridobili s selitvijo v nekdanje proizvodne prostore Gorenje Indop, ki od oktobra lani deluje v Šoštanju. V posodobitev proizvodne hale so investirali več kot pol milijona evrov, približno 2 milijona evrov pa so vložili v nove tehnologije in računalniško opremo.


.15_slo_2_200.thumb-200x146.png

 

Slovenske inovatorje ovirata predvsem neučinkovito podporno okolje in neustrezno financiranje

Zoran Jereb, foto Blaž Košak

O inovativnosti, njenem spodbujanju in izkoriščanju tovrstnega kapitala smo se pogovarjali s strokovnim vodjo Inovatorskega centra Aktivni slovenski inovatorji (ASI) – zavoda za spodbujanje inovacij Marijanom Steletom. Ker se je kot državni podsekretar na ministrstvu za gospodarstvo s spodbujanjem inovativnosti tudi sam ukvarjal kar nekaj let, je eden od boljših poznavalcev, a hkrati tudi zelo oster kritik slovenskega okolja za podporo inovativnosti.


Akustična kamera


Diagnostika zahteva sistematičen pristop


TCO - Castrolov model optimiranja stroškov v vzdrževanju




Avtomatizacija in informatizacija

Vodenje strojev in linij za sestavljanje ter ugotavljanje napak na daljavo

Iztok Blaževič
Vodenje strojev in linij (.pdf 192KB)

Učinkovitost, produktivnost in kakovost so ključni kazalniki, od katerih je odvisna poslovna uspešnost nekega podjetja. Podjetja, ki imajo v svoji proizvodnji linije in sisteme za sestavljanje izdelkov, želijo z njihovo avtomatizacijo in informatizacijo izboljšati kazalnike uspešnosti ter si s tem zagotoviti konkurenčno prednost na trgu.


Nekovine

.15_slo_7_200.thumb-200x141.png

Vročekanalna tehnika za proizvodnjo medicinskih izdelkov

Vročekanalna tehnika (.pdf 330KB)

Mini-Spike in Transofix sta izdelka dobavitelja medicinskih izdelkov B. Braun iz Melsungena. Opremljena sta z zaščitnimi kapami, ki jih natančno izdelane vsako leto proizvajajo v milijonskih serijah. Vročekanalna tehnika mora obvladovati posebne zahteve za nemoteno proizvodnjo. Na izdelka Mini-Spike in Transofix se vsako leto vgradi več kot 70 milijonov zaščitnih kap. Prvi izdelek je brizga za odvzem in dodajanje tekočin pri pripravi zdravil, drugi pa je namenjen prenosu sterilnih tekočin.


Napredne tehnologije

.15_slo_8_200.thumb-200x143.png

Družba, ki gradi prihodnost

Esad Jakupović

Družba, ki gradi prihodnost (.pdf 466KB)



Družba Fraunhofer, največja raziskovalna organizacija v Evropi in svetu, v svojih 56 inštitutih in približno 30 središčih izvaja stotine projektov, s katerimi nam bo popestrila neposredno prihodnost. Predstavljeni dosežki v naši reviji so le del od morda tisoč ali celo več najrazličnejših odkritij, inovacij in izdelkov, ki jih vsako leto razvijejo v tej največji nemški raziskovalni ustanovi. Zato družba s ponosom nosi ime slavnega nemškega fizika Josepha von Fraunhoferja (1787–1826), ki je bil znanstvenik, inženir in podjetnik.


 


 

.15_slo_9_200.thumb-200x142.png

Seznam oglaševalcev v 15. številki revije IRT3000

Oglaševalci v 15. številki IRT3000


3-WAY, Tomaž Vujasinovic s.p. ABB, d.o.o. A-CAM, inženiring, d.o.o. Alfleth Engineering, k. d. Anni, d.o.o. BTS Company, d.o.o. Cajhen d.o.o. Camincam, d.o.o. Castrol Slovenija, d. o. o. Celjski sejem, d.o.o. Center za trde prevleke IJS CNC-PRO, d.o.o. DATACOM, d.o.o. Društvo vzdrževalcev Slovenije EMAG GmbH Energetika Marketing, d. o. o. Energo-Info sistemi, d. o. o. ERINOX, d. o. o. Fakulteta za management, UP Gazela Platit, d. o. o. GR Inženiring, d. o. o. HGH, d.o o. o. HOFER Int., d.o.o Hyundai avto trade, d.o.o. ib-CADdy, d.o.o. ICM, d.o.o. IMZ Maschinen Vertiebes GmbH Isokon, d. o. o. ITS, d.o.o. JAPTI Jernej Lokovšek,   s. p. Kač Trade, d. o. o. (HURCO GmbH) KMS, d.o.o. LAMA Avtomatizacija, d. o. o. Lesnik, d. o. o. Lespatex, d. o. o. Mack Brooks Exhibitions Ltd. (EUROBLECH) Matej Hohnjec, s. p. Mastroj, d.o.o. Merkur, d. d. Messer Slovenija, d. o. o. Meusburger Georg GmbH & Co KG Mikron, d. o. o. Misko, d. o. o. Motoman Robotec, d. o. o. MURNIK, d. o. o. NC Servis Lovrek Ivan, s. p. Nubius, d. o. o. Olma, d. d. Rappold Winterthur brusilna tehnika, d. o. o. Remic, d.o.o. ROBOS, d.o.o. Sandvik Coromat Schmidt HSC,        d. o. o. Senator, d. o. o. Siming, d.o.o. Socia, d. o. o. STROJNISTVO.com TBW, d.o.o. Tecos Celje Tehna Plus, d. o. o. Tehnotron, d. o. o. Teximp, d.o.o. TM, d.o.o. UL FS- revija VENTIL Vpenjalni sistemi, d. o. o. Zibtr, d.o.o.

ar©tur 2021