Polona Kambič, županja občine Semič: Župan se mora boriti za nova delovna mesta

07.11.2016

Polona Kambič je županja občine Semič drugi mandat. Prepričana je, da se mora prav župan v prvi vrsti boriti za vsako novo delovno mesto v občini, zato podjetjem, ki so pred investicijami, pomaga s svojo ekipo sodelavcev čim hitreje in čim bolj celovito.

Polona Kambič je županja občine Semič drugi mandat. Prepričana je, da se mora prav župan v prvi vrsti boriti za vsako novo delovno mesto v občini, zato podjetjem, ki so pred investicijami, pomaga s svojo ekipo sodelavcev čim hitreje in čim bolj celovito. „Servis smo tudi, ko se podjetje želi širiti in potrebuje nove poslovne površine. Smo zelo prilagodljivi, k reševanju pristopimo v zakonskih okvirih in tako, da najdemo najboljšo mogočo rešitev.« Občina je podjetja oprostila tudi plačila komunalnega prispevka za gradnjo industrijskih objektov.



Podporo ste nudili lani spomladi tudi podjetju Cablex Plastik, ki je moral zaradi novih naročil v čim krajšem času povečati proizvodnjo, kajne?

Sama tedaj nisem imela občutka, da delam kaj zelo velikega, saj smo se odzvali tako kot ponavadi. Ko sta se pri meni oglasila direktor Cablex Plastik Igor Jarc in prokurist Zdenko Kopriva in povedala, da morajo zaradi povečanih naročil čim prej povečati proizvodnjo, kar je seveda pomenilo tudi nova delovna mesta, sem takoj sklicala sestanek s sodelavci, ki so strokovnjaki na področju prostorskega urejanja in investicij, da smo ugotovili, kaj je treba narediti, da Cablex Plastik lahko čim prej doseže svoj cilj in da je to v skladu z občinskimi prostorskimi plani. Hkrati sem poklicala vodjo oddelka za prostor na Upravni enoti Črnomelj. Tam so jim potem zelo podrobno pojasnili, kaj vse morajo zagotoviti, da bodo potrebni postopki stekli čim hitreje. Res pa je tudi, da je malo takih strank, kot je bil Cablex Plastik, saj so zelo temeljito pripravili vso zahtevano dokumentacijo. Marsikatero podjetje ima slabe projektante in naredijo vse na pol, zato dopolnjevanja terjajo veliko časa, upravna enota pa jih mora vedno znova obveščati, kaj še potrebujejo. V tem primeru je šlo vse zelo hitro. Sama sem torej samo spodbudila odgovorne, da smo zelo hitro našli potrebne odgovore, zaposleni na UE in predstavniki Cablexa so nato pognali celotno kolesje brez mene in podjetje je v nekaj mescih že delalo v večjih proizvodnih prostorih.



V veliko oporo je tudi industrijska cona.

V industrijski coni smo podjetnikom ponudili zemljišča pod ugodnimi pogoji z delom državne pomoči in tako kupec plača 75 odstotkov celotne tržne vrednosti, četrtina pa je državna pomoč, ki pomeni prispevek občine. Nekaj zemljišč je še na razpolago, a kmalu jo bo potrebno razširiti. Sicer pa je naloga občine tudi, da vzpostavlja pogoje za delovanje gospodarstva z izgradnjo primerne infrastrukture, nudenjem podpore in pomoči podjetjem.



Torej lahko župan v okviru svojih pooblastil nekako spodbuja državne ustanove, kot je na primer upravna enota, da delajo v korist podjetjem na regionalni/lokalni ravni?

Državne institucije seveda delujejo po svojih pravilih, ki se jih morajo držati, vendar pa je tudi tu ključen človeški faktor in zavedanje, da so tudi državne ustanove v službi občanov. Še sreča, da so tam zaenkrat še zaposleni ljudje iz lokalnega okolja, ki čutijo z njim , poznajo njegove potrebe, saj tu živijo. Zato jim ni vseeno, kaj bo s tem ali onim podjetjem, če ne bo pravočasno sprejemalo svojih poslovnih odločitev, na katere zelo vplivajo upravna dovoljenja, ki jih podjetja v času velike konkurenčne dirke potrebujejo skoraj takoj, da lahko sledijo trgu in preživijo. Ena takšnih institucij je seveda Upravna enota in vesela sem, da se naša v Črnomlju zaveda, kako pomembno je vsako novo delovno mesto, ki pride z investicijo, saj ima Bela krajina več kot 20-odstotno brezposelnost. Tako vsakemu podjetniku svetujem, naj dobro pripravi svojo vlogo za na primer pridobitev gradbenega dovoljenja ali uporabnega dovoljenja, da bo lahko čim hitreje izdano.

Pred časom ste uspeli tudi rešiti problem s prešibko električno priključno močjo, kajne?

Ministrstvo za gospodarstvo nam je dalo dobili zeleno luč, da so v proračunu Elektro Ljubljana – Novo mesto zagotovili denar za izgradnjo 1. in 2. faze elektro kablovoda od Ručetne vasi do naše industrijske cone PSC Vrtača in v drugi fazi od Ručetne vasi do RTP Črnomelj. Tu je bila aktivna vloga občine nujna in brez vztrajanja nam ne bi uspelo. Tako sta naša industrijska cona in tudi celotna občina pridobili prepotrebne KW priključne moči do leta 2030. Brez te investicije ne bi mogli sprejeti nobenega večjega porabnika električne energije več, ker je v 21. stoletju preprosto ni bilo več na razpolago. To je bila res zelo pomembna poteza za naše gospodarstvo in za našo občino, brez katere ne bi mogli graditi prihodnosti.



Kako lahko župan kot avtoriteta spodbuja vse deležnike v občini, da so bolj podjetni, povezani, razvojno naravnani - kako vi to počnete?

Spodbude za razvoj gospodarstva morajo biti konkretne. Občinski svetniki so januarja 2012 na mojo pobudo sprejeli sklep o oprostitvi komunalnega prispevka za gradnjo industrijskih objektov. Čeprav se na ta način odpovedujemo znatnemu prihodku. Ob običajnem letu je to med 50.000 in 60.000 evri, ob gradnji večjih proizvodnih ali skladiščnih površin pa se znesek hitro povzpne na 100.000 evrov ali več, odvisno od neto tlorisne površine objekta. Vendar pa vemo, da zasledujemo višji cilj, to so posledično nova delovna mesta, trajnostna poseljenost in tudi večanje prihodkov v proračun. Smo zelo prilagodljivi potrebam podjetnikov in nam ni težko pristopiti k spremembi zazidalnega načrta industrijske cone, če je to potrebno. V nekem trenutku smo vse podjetnike pozvali, da nam sporočijo svoje želje, da jih bomo umestili v načrtovano spremembo in tako smo ustregli njihovim potrebam trenutnega in prihodnjega razvoja. Pomagamo tudi s subvencioniranjem obresti kreditov, pri pripravi vlog na javne razpise in preko garancijske in štipendijske sheme tudi do ugodnih posojil in pri vzgoji bodočih kadrov v zainteresiranih podjetjih.


Verjetno kar dobro poznate občinska podjetja in podjetja iz soseščine?

Mislim, da kar dobro, saj jih obiščem vsaj konec leta, veliko njih tudi med letom, če je to potrebno. Poznam njihovo proizvodnjo, zato si tudi lažje predstavljam, ko se pogovarjamo o konkretnih zadevah. V Iskri sem bila šest let proizvodna delavka, zato jo še toliko bolje poznam. Vesela sem, da me kot županjo vedno povabijo na pomembne dogodke, kot je bila tudi podelitev regijske gazele in Zlate gazele 2014. Tako ohranjamo stik in lažje začutimo drug drugega v konkretnih situacijah.



Naš proračun ni ravno bogat in situacija v državi kaže le še manj sredstev za občine, zato vemo, da ne moremo na veliko finančno pomagati gospodarstvenikom. Smo pa toliko bolj veseli vsakega novega delovnega mesta, ki jim sledimo z majhnimi, a vztrajnimi koraki. Naš skriti potencial so gotovo ljudje in njihovi medsebojni odnosi, iskrena pripravljenost pomagati brez razmišljanja o lastnih koristih in pobiranju lovorik. Te vedno pridejo posredno, če je le namen pošten. Takšna je moja filozofija, ki se sklada tudi z mojo osebnostjo in mojimi vrednotami, stavim pa tudi na upoštevanje ljudi in njihovih občutkov, kar je v medsebojnih stikih nuja in priložnost.


Kako ste zadovoljni s kondicijo "vaših" podjetij in kaj si obetate letos?

Vesela sem, da so podjetja v večini spodbudno zaključila leto 2014 in imajo veliko dela tudi za naprej. Nekatera so že investirala, druga se pripravljajo na širitev in seveda na kandidaturo za sredstva Programa Pokolpje, katerega razpis vsi skupaj pričakujemo v spomladanskih mesecih in upam, da bo državni rebalans proračuna 2015 ohranil razvojna sredstva za Pokolpje in s tem tudi Belo krajino. Težko bodo izvedla širitve brez njih. Zelo pa me veseli dejstvo, da je naša industrijska cona lani za naše razmere na veliko zaposlovala, preko 100 novih zaposlitev smo zabeležili v podjetjema Cablex Plastik d.o.o. in Unitplast d.o.o. in trend naročil kaže, da bo letos še nekaj novih zaposlitev . Čeprav pretežno iz naše občine, pa je bilo veliko novih zaposlencev tudi iz drugih dveh belokranjskih občin Metlika in Črnomelj.



Letos bomo imeli naprodaj okoli 6000 m2 zemljišč pod ugodnimi pogoji in upamo, da pridobimo resno podjetje z novimi delovnimi mesti. Povpraševanje je prisotno, vendar bo odziv na razpis pokazal resnost in pripravljenost. Nameravamo ga objaviti spomladi, obstaja pa možnost nakupa celote ali dela, seveda odvisno od potreb in obsega proizvodnje.



Ali s pozicije županje kdaj spodbujate k podjetnosti tudi šolarje, druge mlade, starejše, brezposelne…?

Pred leti smo v okviru osnovne šole spodbujali delovanje podjetniškega krožka, pa je zanimanje na neki stopnji usahnilo. Pohvalno pa se mi zdi, da naša osnovna šola sledi novim načinom dela in da mlade spodbuja k timskemu delu, kot nuji in osnovi za podjetništvo. Upam, da bomo z ukrepom spodbujanja inovativnosti, ki smo ga uvedli lani, spodbudili inovatorje ne glede na starost in status. Manjka nam programov za mlade. Zato pripravljamo coworking prostore, kjer mladi lahko združijo svoje ideje v poslovno idejo. Priložnost povezovanja in spodbujanja vidim preko našega Kulturnega centra, ki pokriva tudi mlade.



Ali se kdaj sestanete belokranjski župani in se posvetujete, kako bi lahko spodbudili gospodarsko rast oziroma vsaj odpravljali ovire?

Županji in župan vseh treh belokranjskih občin se redno srečujemo na temo skupnih projektov in problematike, ki nas na zaokroženem območju Bele krajine vse tri zadeva. Gotovo je, da je eden takšnih projektov izgradnja 3. razvojne osi. Tudi na ravni države poudarjamo, da je za razvoj gospodarstva spodobna cestna povezava nuja in sedaj je nimamo, saj smo ob ekstremnih zimskih razmerah na prelazima Vahta in Brezovica, praktično odrezani od preostale Slovenije in to ne gre v korak z zahtevami vitke proizvodnje, ko morajo biti surovine na razpolago točno ob času. Nenehne spremembe v vrhu državne politike ne prepoznajo naše potrebe kot prioritete in nedavno sprejeti Operativni program je tako predvidel gradnjo predora pod Gorjanci šele po letu 2030, s čimer pa se ne moremo sprijazniti. Svoje potrebe na državo prenašamo tudi preko Območnega razvojnega partnerstva Pokolpje in v okviru le-tega, preko sprejetega Programa Pokolpje, za katerega pa obstaja resna bojazen, da mu bo država ukinila predvidena sredstva za spodbujanje konkurenčnosti in nova delovna mesta v Pokolpju in s tem tudi v Beli krajini. Skupaj s podjetniki, ki so sredstva že koristili Ministrstvo za gospodarstvo opozarjamo na neživljenjska in nefleksibilna pravila, ki prej omejujejo, kot pa spodbujajo razvoj gospodarstva. Do sedaj večinoma nismo bili slišani in upoštevani, vendar pričakujemo, da bo novo vodstvo na ministrstvu imelo več posluha za Belo krajino.



V okviru tega programa želimo vzpostaviti mrežni inkubator, v katerega bi se povezovale cone v Kanižarici, Metliki in v Semiču. Tudi tukaj se zaradi nezainteresiranosti države, da bi čim prej zagotovila opremo za začetek delovanje, že nekaj časa nič ne premakne v želeno smer. Občina Črnomelj je prostore v Kanižarici odkupila, naslednji korak, ki ga mora storiti država, pa nikakor ne steče in obetamo si, da bo to v tem letu.


Menite, da bi župan na primer lahko spodbudil in sklical sejo občinskega sveta, namenjeno odprti debati o spodbujanju občinskega gospodarstva, ki bi bila prav zaradi tega odprta tudi za predstavnike podjetij in širši zainteresirani javnosti – na tak način bi namreč lahko pridobili več svežih idej?

Seveda lahko. Sami tega še nismo naredili, saj pripravljamo srečanja z gospodarstveniki v okviru občinskega praznika. S svetniki tako odprte seje še nismo imeli, imamo pa vsako leto pregled stanja občinskega gospodarstva in tedaj govorimo tudi o načinih spodbujanja gospodarstva. Sicer pa vse pomembne podjetnike konec leta obiščem in jim prisluhnem, kako so zaključili leto in s čim se spopadajo, ponudim morebitno pomoč v mejah svojih pristojnosti. Pomembno je, da smo v stiku in da vedo, kam se lahko obrnejo.