IRT 3000

vsebina

Številne možnosti za skupne posle slovenskih in azerbajdžanskih podjetij

07.11.2016

Slovenija za azerbajdžanska podjetja lahko predstavlja vstopna vrata na 500 milijonski trg Evropske unije, sodelovanje slovenskih podjetij z Azerbajdžanom pa vstop na 300 milijonski trg nekdanje Sovjetske zveze, je bilo rečeno na slovensko azerbajdžanskem poslovno investicijskem forumu v Bakuju.

Slovenija za azerbajdžanska podjetja lahko predstavlja vstopna vrata na 500 milijonski trg Evropske unije, sodelovanje slovenskih podjetij z Azerbajdžanom pa vstop na 300 milijonski trg nekdanje Sovjetske zveze, je bilo rečeno na slovensko azerbajdžanskem poslovno investicijskem forumu v Bakuju. Dogodek, ki se ga je udeležilo več kot 200 azerbajdžanskih in slovenskih podjetij, je organizirala javna agencija SPIRIT Slovenija v sodelovanju s sestrsko azerbajdžansko agencijo za pospeševanje izvoza in tujih investicij (AZPROMO) in Veleposlaništvom Republike Azerbajdžan v Ljubljani.

.13_10_21_Spirit_300.thumb-300x225.pngRelativno skromna trgovinska bilanca med Slovenijo in Azerbajdžanom ter potenciali v številnih gospodarskih sektorjih kažejo na to, da je neizkoriščenih poslovnih priložnosti med državama precej. Azerbajdžan je namreč v lanskem letu zasedel šele 95. mesto med slovenskimi zunanjetrgovinskimi partnerji (76. izvozni partner, 142. uvozni partner). V letu 2012 je obseg blagovne menjave med državama dosegel vrednost 7,86 milijonov evrov in se je glede na leto 2011 povečal za nekaj manj kot odstotek. V prvi polovici letošnjega leta pa se je obseg blagovne menjave v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečal več kot polovico.

V Azerbajdžanu, ki velja za enega najhitreje rastočih gospodarstev na svetu, razvijajo veliko različnih projektov, saj si država v zadnjih letih pospešeno prizadeva razpršiti svoje gospodarstvo, da ne bi bilo odvisno zgolj od energetskega sektorja. Zato je veliko priložnosti za podjetja iz različnih sektorjev, še posebej za podjetja, ki so inovativna in tehnološko napredna oziroma katerih produkti temeljijo na visoki dodani vrednosti in ki vsebujejo visoko stopnjo znanja. “Za pospešitev gospodarskega sodelovanja, pa morata obe strani zelo dobro spoznati poslovno okolje druga druge, priložnosti, ki jih ponuja druga dežela, tamkajšnje potrebe in prioritete,” je poudaril direktor AZPROMO, azerbajdžansko agencijo za pospeševanje izvoza in tujih investicij Rufat Mammadov.

»Država ob Kaspijskem morju z devetimi milijoni prebivalcev se po izjemni rasti gospodarstva in velikih razvojnih projektih uvršča med najuspešnejše države regije, in želimo si, da bi temu sledila tudi Slovenija,” je v nadaljevanju poudaril Boštjan Skalar, vršilec dolžnosti direktorja javne agencije SPIRIT Slovenija. Poudaril je, da Slovenija ne more ponuditi množične proizvodnje, lahko pa ponudi vrhunsko znanje in inovativnost na različnih področjih. Izrazil je prepričanje, da je med Slovenijo in Azerbajdžanom veliko priložnosti, pa tudi obojestranski naraščajoč interes za medsebojno sodelovanje, kar ne nazadnje dokazuje tudi veliko dobro obiskanih poslovnih dogodkov med obema deželama.

Azerbajdžansko poslovno okolje je predstavil Omar Egendiyev, predstavnik AZPROMO. Dejal je, da so napovedi gospodarske rasti v Azerbajdžanu zelo pozitivne, saj se v letih 2013 in 2014 napoveduje od 3 do 3,7 odstotna rast azerbajdžanskega BDP. Z nafto in zemeljskimi plini bogat Azerbajdžan želi v svojih razvojnih načrtih do leta 2020 okrepiti tudi druge gospodarske sektorje kot so hidroenergetika, gradbeno projektiranje, notranja oprema, informacijsko komunikacijska tehnologija, kmetijstvo, prehrambna industrija, poslovne storitve, turizem ter številni drugi in ravno v teh sektorjih se kažejo poslovne priložnosti za slovenska podjetja.

Slovenija za azerbajdžanska podjetja lahko predstavlja vstopna vrata na trg Evropske unije, sodelovanje slovenskih podjetij z Azerbajdžanom pa vstop na 300 milijonski trg nekdanje Sovjetske zveze. Azerbajdžan je poleg Kitajske, Indije, Rusije, Turčije in Kazahstana v letošnjem letu definiran kot eden ključnih trgov za slovenska podjetja, je poudarila Tanja Drobnič iz SPIRIT Slovenija. V nadaljevanju je udeležencem predstavila investicijsko okolje Slovenije in sektorje, ki bi bili zanimivi za medsebojno poslovanje ter finančne spodbude, ki jih tujim investitorjem ponuja SPIRIT Slovenija.

V nadaljevanju so imela slovenska podjetja vrsto individualnih poslovnih pogovorov, na katerih so preverjala možnosti za skupno sodelovanje s potencialnimi poslovnimi partnerji iz Azerbajdžana.

Azerbajdžanski trg je zanimiv predvsem zaradi hitre rasti ter želje po presežkih. “Številne novogradnje na najvišji arhitekturni ravni ponujajo odlično priložnost za zahtevne, dobro oblikovane izdelke na področju notranjega oblikovanja. Z našim zadnjim izdelkom Beatnik - sound station chair, ki je bil nagrajen s prestižno nagrado Red Dot, kot s številnimi drugimi sedežnimi elementi ter ergonomskimi delovnimi stoli, želimo prepričati številne investitorje, da prav te izdelke uvrstijo v katerega od mnogih novih gradbenih projektov,” je dejal Matej Feguš direktor podjetja Donar d. o. o.

Tako ruski kot azerbajdžanski nepremičninski trg ponujata obilo možnosti za slovenska podjetja, je prepričan Goran Rauševič iz podjetja Terra nepremičnine d. o. o. »Rusi pri nakupu nepremičnin v tujini ponavadi iščejo drugi dom oziroma naložbo v tujini, in če poznajo Slovenijo se za nakup odločijo v naši državi. Veliko oviro pri tem predstavlja nemožnost nakupa nepremičnine za fizične osebe, to pa pomeni, da mora potencialni kupec nepremičnine odpreti podjetje, kar je po besedah ruskih kupcev povezano s stroški in zapleti,« poudarja. Po njegovem mnenju bi država morala premisliti o poenostavitvi viznega režima in preučiti španski ali češki model izdajanja vizumov. Podobna zgodba je v Azerbjadžanu. »Ruski in azerbajdžanski trg predstavljata ogromen potencial, vendar kupci iz teh držav pričakujejo odpravo ovir ter bolj enostavne postopke za nakup nepremičnin tako za fizične osebe kot za podjetja, ki so pripravljena investirati v nepremičninske projekte v Sloveniji.«

Azerbajdžanski trg zanima tudi Data Center Plan - design & production team, saj je za njihovo storitev zanimiv predvsem zaradi močnega porasta IT rešitev in potreb v regiji, pravi njihov predstavnik Filip Božič. V letu 2013 se je vrsta slovenskih podjetij (Evaco, Netis, Elek, Oprema Dobida), in dve veliki tuji (IBM, Legrand) odločilo skupaj ponuditi zasnovo in izvedbo podatkovnih centrov, kot rešitev na ključ ali dopolnitev obstoječih. »Dolgoletne izkušnje in reference posameznih članov so tako prvič združene v celoviti skupini enakovrednih članov, kar nam omogoča ponuditi projektiranje, izgradnjo, popolno opremljanje in zagon podatkovnih centrov poljubnih zmogljivosti, skupaj s povezanimi procesi in pravili za zagotavljanje varnosti informacij in neprekinjenega poslovanja, certificirano po mednarodno priznanih certifikatih in standardih,« je dodal.

Člani gospodarske delegacije, ki se te dni pod okriljem javne agencije SPIRIT Slovenija mudijo v Bakuju, so včeraj, v ponedeljek, obiskali enega največjih holdingov v Azerbajdžanu, Caspian service, gradbeni koncern, ki ima velik interes za sodelovanje s Slovenijo in že sodeluje z 10 slovenskimi podjetji, ter prostocarinsko cono Sumgait Chemical Industrial Park – SCIP, ki deluje pod okriljem azerbajdžanskega Ministrstva za gospodarstvo in podjetjem, ki bi svojo dejavnost pričela pri njih, ponuja vrsto ugodnosti, med drugim tudi oprostitev plačila davkov za sedem let. Jutri, v sredo, pa si bodo predstavniki slovenskih podjetij ogledali sejem Baku Build 2013, ki se začne v Bakuju in na katerem ima SPIRIT Slovenija svoj razstavni prostor.

www.spiritslovenia.si

ar©tur 2021