Igralci na svetovnem trgu potrebujejo pravila

07.11.2016

Dr. Matevž Rašković iz Ekonomske fakultete v Ljubljani meni, da se morajo podjetja zavedati pomena glokalnosti: poznati svetovno konkurenco in lokalni trg.

Dr. Matevž Rašković iz Ekonomske fakultete v Ljubljani meni, da se morajo podjetja zavedati pomena glokalnosti: poznati svetovno konkurenco in lokalni trg.

Napoved iz 80. let prejšnjega stoletja, da bo svet postal globalna tržnica in da bodo vsi potrošniki popolnoma enaki, se ni uresničila. Glavno značilnost globalne ekonomije lahko zdaj opišemo z eno samo besedo: glokalno. Torej, globalno in lokalno sočasno, pravi doc. dr. Matevž Rašković, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in strokovnjak za mednarodno ekonomijo.

»Vse več poslovanja je predvsem regionalnega in zelo malo podjetij, še posebno v Sloveniji, je res globalnih, torej, da so prisotna po vsem svetu,« ugotavlja Rašković. To kažejo tudi podatki za družbe iz ZDA, Kanade, Velike Britanije ... »Ko govorimo o njihovem globalnem poslovanju, vidimo, da gre najpogosteje za regionalno poslovanje. Torej, osredotočena so na posamezno regijo, mogoče na dve ali tri. Zelo malo podjetij pa je res globalnih.«

Regionalnost torej ni značilna samo za Slovenijo.

Ne, zagotovo ne. Če na primer pogledamo podatke za Azijo: 60 odstotkov vsega trgovanja poteka znotraj regije. Regionalizem ni značilen samo za slovenska podjetja, niti samo za Balkan.

Omenili ste izraz glokalno. Kaj konkretno pomeni?

Razumeti moramo vzročno-posledične povezave na globalni ravni. V majhnih podjetjih, tudi samostojni podjetniki, ki poslujejo samo v Sloveniji, pogosto pravijo, da jih ne zanima, kaj se dogaja na Kitajskem. Še kako jih mora zanimati. Kitajska je na primer največja porabnica železa. Če se ukvarjamo s kakršno koli dejavnostjo, kjer so potrebne določene surovine, je še kako pomembno, da vemo, kaj se dogaja na nekem trgu – tudi če je na drugem koncu sveta –, ki pomembno določa trg. Predvsem zaradi informacijske tehnologije in različnih integracij so se meje zabrisale, tudi potrošniki so vedno bolj mobilni. Treba je razumeti, kako delujejo silnice na globalnih trgih. Neki dogodek, ki bi se zgodil v Egiptu, ima lahko daljnosežne posledice tudi na slovensko gospodarstvo. Spomnimo se, recimo, arabske pomladi. Na drugi strani pa moramo razumeti lokalne specifike. Velike multinacionalke pogosto želijo stvari čim bolj standardizirati. Zato pogosto niso dovolj prilagodljive lokalnim specifikam, zlasti na manjših trgih, kot je slovenski. Tu imajo manjša in srednja podjetja določene konkurenčne prednosti. Ideje o tem, da bodo vsi potrošniki od Kitajske do Amerike in Slovenije pod vplivom globalizacije popolnoma enaki, so se pokazale za utopične. Potrošniki so od leta 2008 bolj pozorni na to, od kod izdelki prihajajo, želijo spodbujati domačo industrijo. Zato je pomembno povezovati razumevanje globalnih silnic, delovanje globalnega trga in konkurenčnosti, ki jo diktirajo velika multinacionalna podjetja z lokalnimi specifikami.

Link...