Odlična podjetja, ki nočejo medijskega izpostavljanja

07.11.2016

Na podlagi finančnih podatkov, bonitetnih poročil in dosjeja so člani metodološke komisije na nedavni seji že določili po tri nominirance za regijsko gazelo. Še pred tem je osemčlanska komisija mesec dni intervjuvala kandidate v vseh šestih regijah – dravsko-pomurski, primorsko-notranjski, savinjsko-zasavski, gorenjski, osrednje slovenski ter dolenjsko-posavski regiji.

Na nedavni seji so člani metodološke komisije izbora Gazela 2014 že določili po tri podjetja, ki se bodo potegovala za naziv regijska gazela.

Na podlagi finančnih podatkov, bonitetnih poročil in dosjeja so člani metodološke komisije na nedavni seji že določili po tri nominirance za regijsko gazelo. Še pred tem je osemčlanska komisija mesec dni intervjuvala kandidate v vseh šestih regijah – dravsko-pomurski, primorsko-notranjski, savinjsko-zasavski, gorenjski, osrednje slovenski ter dolenjsko-posavski regiji. V razpravi so člani komisije soočali argumente, vezane na poslovni model, trajnostno naravnanost in tveganja kandidatov.

»Podjetje v primerjavi s konkurenti dosega najstabilnejšo rast v obravnavanem obdobju, ima večji obseg prometa in je najmanj zadolženo. So sredi naložbe v povečanje poslovnih prostorov in glede na tržni potencial ter vodenje tudi v prihodnje njihova rast ni ogrožena,« je eden od argumentov, zakaj si podjetje zasluži biti med trojico nominirancev. »To podjetje odlikuje velika prilagodljivost. Ima močno mednarodno pozicijo, močan razvoj in inovativne produkte v znanih svetovnih znamkah. So izraziti izvoznik in so polno profesionalizirani.«

Iščejo posebnosti
Osvetljen je tudi odnos podjetja do usposabljanja, kakšna je njegova komunikacija in kakšne ima odnose do deležnikov z vidika poravnavanja obveznosti. Dodana vrednost, plače, indeks verjetnosti preživetja (failure score) so vse podatki, ki imajo posebno težo in so člani komisije nanje posebej pozorni. Razprava poteka o kandidatih za vsako regijo posebej. Kaj je posebnega v podjetniški zgodbi? Zakaj je zanimiva? Katera so potencialna tveganja?

Pogovor odpre tudi vidik tistih podjetij na lestvici, ki imajo odlične rezultate, a se za sodelovanje v izboru letos niso odločili. »Podjetje ne želi sodelovati, ker večino posla naredijo na mednarodnih trgih, promocije v Sloveniji ne potrebujejo in ne želijo.« »Kaj pa to, da so s tem zgled mladim: kot prodoren podjetnik in nosilec sporočila, da za rezultati stojijo delo, odgovornost in vrednote?« Nekaj podjetij se za sodelovanje odloči prav zato: da so med tistimi gazelami, ki osvetljujejo pozitivne, zdrave podjetniške zgodbe. Zato tudi želijo jasno razlikovanje: »Veste, zelo je pomembno sporočati, da so gazele podjetja, ki so to, kar so danes, ustvarila sama – da jim ni bilo nekaj podarjenega ali pridobljenega skozi vprašljive načine privatizacije.«

Zastrupljeni s pozitivno miselnostjo
Člani metodološke komisije letos ugotavljajo, da so podjetja nadpovprečno zadržana in se ne želijo izpostavljati – kot da je s pojavljanjem povezana bojazen, da bo s tem več nevoščljivosti v okolju. Gazele, ki sodelujejo, prav nasprotno izpostavljajo, kako pozitivno izbor vpliva na motivacijo v kolektivu in da je priznanje gazela pozitivno vplivalo na njihov razvoj. »V začetku je seveda sodelovanje na gazelah vzeto kot dolžnost. V nadaljevanju nas je zastrupila pozitivna miselnost in naravnanost projekta, ki je med prvimi prepoznal pomembnost objavljanja in ponavljanja pozitivnih sporočil. Z udeležbo smo okrepili podobo zanesljivega partnerja in sloves, ki je k nam privabil nove inženirje z željo, da bi sodelovali z našim podjetjem,« je dejal Andrej Orožen, direktor Dewesofta, ki je bil prepoznan za zlato gazelo 2012.

Prav tako je še vedno prisoten pomislek, da je sodelovanje v izboru povezano z obiskom davčne inšpekcije. A tudi ta argument izkušnje sodelujočih gazel zavračajo. Decembra 2013 narejena raziskava med podjetji, ki so bila prepoznana za gazele tega leta in pretekla leta od leta 2000, je namreč pokazala, da več kot 60 odstotkov gazel obiska davčne inšpekcije ne povezuje s sodelovanjem v izboru Gazela. Petina ima o tem nevtralno mnenje, medtem ko jih druga petina meni, da je pojavljanje v medijih povezanih z večjo pozornostjo davčne in drugih inšpekcij. »Težko bi rekel, da smo le zato bili pregledani, ker smo se pojavili v časopisu. Inšpektorji so pojasnili, da nas je izbral računalnik, ker po nekaterih parametrih odstopamo od povprečja in smo morali to obrazložiti.«

Metodološko komisijo sestavljajo Barbara Bregar Mrzlikar iz podjetniške mreže CEED Slovenija, mag. Jurij Bernik z Gea Collegea, Janko Lah iz Agore, mag. Robert Petrič iz družbe Bisnode, mag. Nenad Savič iz Unikatuma, Dnevnik predstavljajo Jernej Pal, Jana Petkovšek Štakul in Matjaž Polanič.