Slovenija v prostem padcu. Koliko časa še?
07.11.2016
Padec Slovenije na lestvici konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), samo v zadnjih petih letih s 45. mesta na 70. mesto, žal ni presenetljiv. Avtorji lestvice so tudi pravilno zaznali težave s finančnim trgom in trgom dela. Žal vse slovenske vlade od začetka velike krize leta 2008 niso uslišale številnih opozoril domače in tuje strokovne javnosti in so pogosto celo ravnale v nasprotju z njimi. Pred mednarodno javnostjo smo zapravili ves kredit iz prvega obdobja samostojne Slovenije.
Padec Slovenije na lestvici konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), samo v zadnjih petih letih s 45. mesta na 70. mesto, žal ni presenetljiv. Avtorji lestvice so tudi pravilno zaznali težave s finančnim trgom in trgom dela. Žal vse slovenske vlade od začetka velike krize leta 2008 niso uslišale številnih opozoril domače in tuje strokovne javnosti in so pogosto celo ravnale v nasprotju z njimi. Pred mednarodno javnostjo smo zapravili ves kredit iz prvega obdobja samostojne Slovenije.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v Gospodarski agendi GZS za novo Vlado RS julija vnovič opozorila na ključne probleme v slovenskem gospodarstvu in slovenski družbi. Kljub trenutni rasti BDP se soočamo z:
- z zaposlitvenim krčem (ob rasti BDP imamo le tisoč manj brezposelnih kot lani v istem času),
- z demografskim krčem (razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojenci
je v Sloveniji 1:1,38, v Avstriji 1:1,64, v Nemčiji pa celo 1:2,09),
- s previsokim zadolževanjem za tekočo porabo (cena zadolževanja države se je znižala, a še vedno je višja kot v večini drugih članic EU, letos bomo samo za obresti namenili milijardo evrov, javni dolg bo dosegel 80 % BDP),
- z neprivlačnostjo Slovenije za investitorje (obseg tujih investicij v deležu BDP je v Sloveniji daleč za tistim v Višegrajski skupini, v Evropi in tudi v JV Evropi),
- s težavami pri prestrukturiranju podjetij kljub sanaciji bank (polovica slovenskih podjetij z dobro tretjino zaposlenih je prezadolženih in potrebuje dodatne sistemske ukrepe za finančno, poslovno in lastniško prestrukturiranje).
Zato ni nikakršno presenečenje, da si je Slovenija slabe ocene prislužila predvsem pri trdnosti bank, dostopu do kreditov ter zaupanju v bančni sistem in da pri slovenskem trgu dela poročilo WEF kritizira predvsem prakse zaposlovanja in odpuščanja delavcev, stroške dela ter prožnost.
Konkurenca nas pospešeno prehiteva po levi in po desni. Recept za boljšo prihodnost je znan. V Sloveniji nujno potrebujemo nova delovna mesta v gospodarstvu. Ta bodo mogoča samo z novim razvojnim zagonom, ki ga ne bomo dosegli brez znižanja obremenitev gospodarstva. Teh pa ni mogoče znižati brez strukturnih reform.
Vprašanje je, ali bo nova vlada krenila po pravi poti: z javno-finančno konsolidacijo, reformami pokojninskega sistema, trga dela, zdravstva, z ukrepi za hitrejšo razdolžitev podjetij, z razvojnimi vlaganji v smeri pametne specializacije itn. Med drugim je nujno davčno prestrukturiranje za odpravo zaposlitvenega in razvojnega krča: razbremenitev dela (ne znižanje neto plač) z uvedbo socialne kapice, nižjo davčno obremenitvijo najnižjih plač, znižanjem neto okoljskih in energetskih trošarin, prispevkov in drugih obremenitev na raven povprečja v EU v primerjavi z BDP (usmeritev le teh v razvojne projekte) ter 100-odstotno davčno olajšavo za reinvestiranje dobička. Viri za to so lahko številni (več v Gospodarski agendi za novo Vlado RS na www.gzs.si).
Cilj mora biti tudi večja prožnost trga dela za več delovnih mest, z ukrepi, kot so uvedba načela »vsako delo šteje« s širjenjem osnov za plačilo prispevkov, omogočanje večje prožnost pri zaposlovanju zaradi poslovnih nihanj ter omejitev študentskega dela na način, da ga lahko opravljajo samo tisti študenti in dijaki, ki izpolnjujejo pogoje, vezane na izpolnjevanje njihovih obveznosti.
GZS apelira na prihajajočo Vlado RS, da resno upošteva opozorilne znake, ki prihajajo iz strokovnih mednarodnih krogov in da se v programu bodoče vlade odločneje loti ukrepov, ki bodo obrnili slabe trende. Od naše konkurenčnosti v prihodnosti je namreč najbolj odvisna tudi naša socialna varnost..