Odkritje molekulskega mehanizma razvoja limfoma

07.11.2016

Raziskovalci Kemijskega inštituta in Centra odličnosti EN-FIST v Ljubljani so v sodelovanju z raziskovalci Univerze v Tübingenu, Nemčija, odkrili zakaj in kako pride pri nekaterih vrstah limfoma do aktivacije signalnih poti, ki so potrebne za preživetje rakastih celic.

Raziskovalci Kemijskega inštituta in Centra odličnosti EN-FIST v Ljubljani so v sodelovanju z raziskovalci Univerze v Tübingenu, Nemčija, odkrili zakaj in kako pride pri nekaterih vrstah limfoma do aktivacije signalnih poti, ki so potrebne za preživetje rakastih celic.



Pred štirimi leti so raziskovalci iz ZDA ugotovili, da je pri določenih vrstah limfoma, raka belih krvničk, zelo pogosta mutacija proteina, ki v celicah posreduje informacijo o bakterijskih in virusnih infekcijah. Ta protein, imenovan MyD88, združuje signale več celičnih receptorjev TLR, za odkritje katerih sta Bruce Beutler in Jules Hoffman leta 2011 dobila Nobelovo nagrado za medicino. Raziskovalci Kemijskega inštituta so odkrili, da omenjena mutacija povzroča, da se mutirani proteini povezujejo med seboj, s čimer sprožijo aktivacijo signalnih poti, kar prepreči propad rakastih celic. Raziskava je pokazala, da so med razvojem raka izbrane prav tiste mutacije, ki omogočijo najmočnejšo aktivacijo in s tem preživetje rakastih celic. Raziskovalci so odkrili, da za aktivacijo zadošča mutacija v samo eni od dveh kopij gena, ker se mutirana oblika MyD88 veže tudi na normalno obliko proteina n sproži aktivacijo. V publikaciji so pokazali, da lahko rakave celice ubijejo z dodatkom peptida, ki prepreči dimerizacijo MyD88. Raziskava temelji na kombinaciji pristopov molekularne in celične imunologije z molekulskimi simulacijami.
Avtorji raziskave so Monika Avbelj, Ota Fekonja, Mojca Benčina, Matej Repič, Janez Mavri, Gabriela Panter in Roman Jerala iz Kemijskega inštituta ter Centra odličnosti EN-FIST ter 5 raziskovalcev Univerze v Tübingenu. Članek je objavljen v vodilni reviji za področje hematologije Blood, kjer je že na voljo spletna verzija članka. Raziskovalci poudarjajo, da je delovanje uporabljenega peptida zaenkrat še prešibko za uporabo v terapiji, vendar rezultati odpirajo pot za razvoj bolj učinkovitih zdravil.