Vladni ukrepi: To je izčrpavanje gospodarstva!

07.11.2016

Vlada umika predloge ukrepov pod pritiski sindikatov javnega sektorja, ceno za to pa bodo očitno spet plačali zaposleni v gospodarstvu, ki jim ista vlada hoče naložiti nova bremena.

Vlada umika predloge ukrepov pod pritiski sindikatov javnega sektorja, ceno za to pa bodo očitno spet plačali zaposleni v gospodarstvu, ki jim ista vlada hoče naložiti nova bremena.



Vladni predstavniki so včeraj zagotovili sindikatom, da umikajo nekatere predvidene ukrepe za uravnoteženje javnih financ. To je bilo sporočeno po sestanku ministrov za javno upravo Borisa Koprivnikarja, za izobraževanje, znanost in šport Stanke Setnikar Cankar in za kulturo Julijane Bizjak Mlakar. Trojka omenjenih ministrov se je dogovorila, da bodo umaknili ukrepe, ki bi pomenili spremembo organizacije in števila zaposlenih v javnem sektorju.

Medtem ista vlada želi zbrati dodatnih 108 milijonov evrov z novimi obremenitvami energetsko intenzivnih podjetij, industrije brezalkoholnih pijač, uvaja višje davčne stopnje na finančne storitve in promet zavarovalnih poslov, obenem pa hoče tako kot lani z večjo represijo nad sivo ekonomijo zgolj dodatno počrpati denar iz gospodarstva. Za razliko od denimo Hrvaške, ki je hkrati z ostrejšim bojem proti sivi ekonomiji znižala davčne stopnje, jih slovenske vlade v zadnjem času celo zvišujejo.

To je nespametna, nesmiselna in diskriminatorna politika. Očitno tudi vlada dr. Mira Cerarja želi še dodatno izčrpati gospodarstvo, v katerem je od leta 2008 izgubilo službo že več kot 90.000 delavcev, na drugi strani pa ni sposobna izpeljati ukrepov v javnem sektorju, ki v primerjavi z letom 2008 po različnih metodologijah zaposluje celo od 4.000 do 12.000 uslužbencev več.

Kako drastične so razmere v nekaterih podjetjih, ki jim grozijo nove dajatve, pričajo izjave direktorjev nekateri podjetij v zadnjih dneh. Denimo:
Branko Rožič, direktor, Količevo Karton d.o.o.: Odločno protestiram v imenu podjetja in zahtevam umik napovedanih obremenitev. 60 odstotkov izvoza je iz vrst industrije. Če bodo potencialni novi investitorji vprašali na primer nemške, že zdaj obstoječe investitorje v Sloveniji, bodo ti rekli "Roke proč".
Marko Jagodič, direktor, Papirnica Vevče d.o.o.: En tak ukrep zapre možnosti za razvoj podjetij za nekaj let. Tuji lastniki ne bodo selili proizvodnje. Bodo pa ustavili investicije. Dodatne dajatve v višini 600.000 evrov pomenijo strošek vseh plač v enem mesecu. Naj grem pred zaposlene in jim rečem, da nam je vlada vzela plače za en mesec?
Janez Gale, tehnični direktor, Tovarna papirja Goričane d.o.o.: Papirna industrija izvaža prek 90 odstotkov, države naših tekmecev ščitijo proizvodnjo konkurence. Ko sem predstavil na kolegiju, kaj se obeta glede novih dajatev, je omizje onemelo. Za nas grozeče dajatve pomenijo slab milijon. Če ne bomo preživeli, bo delo izgubilo ne le 220 zaposlenih, ampak so ogrožene družine. Predlagamo vladi, naj gre malo po svetu.
Franci Stele, Belinka Perkemija d.o.o.: Protestiram in apeliram na vlado, naj raje nekaj stori za industrijo. Vlada se je lani odločila, da proda naše podjetje, zdaj pa nesmiselno uvaja nove dajatve. Te bi nas stale več kot 270.000 evrov, kar je vrednost dveh mesečnih plač v Belinki Perkemiji.
Jožef Stibilj, predsednik uprave Goriške Opekarne d.d.: V primeru, da bo vlada še povečala okoljsko dajatev, bo ta obremenitev presegla 20 odstotkov naše bruto dodane vrednosti. To bo tako izjemno obremenilo naše poslovanje, da ne govorimo več o tem, da je ogroženo 10 ali 20 odstotkov delovnih mest, ampak o tem, da bodo podjetja prenehala poslovati.

Jožica Stegne, članica uprave Vipap Videm Krško d.d.: Nova dajatev bi dejansko ogrozila tudi poslovanje za naslednje leto in pod vprašaj se postavlja zaposlitev 500 ljudi v podjetju in še najmanj 80 zaposlenih v storitvenih dejavnostih, ki so neposredno vezani na proizvodnjo papirja.

Mira Močnik, direktorica Vital Mestinje d.o.o.: Alarmanten podatek je, da bomo na 5 milijonov evrov prihodkov plačali 2 milijona evrov trošarin na brezalkoholne pijače, ki jih proizvajamo. To je za nas poguba, denarja za to nimamo kje vzeti. Za naše okolje je to lahko socialna bomba.

Luka Jejčič, direktor Fructal d.o.o.: Fructal bo zaradi tega davka posloval z izgubo. Dejstvo je, da imamo stabilnega lastnika, da naš lastnik ogromno investira v Fructal. Toda ob takšnih napovedih se pogovarjamo o tem, da bomo del proizvodnje ali celo kompletno proizvodnjo morali preseliti.

Marko Hren, direktor Dana d.o.o.: Vsem nam in našim lastnikom signali zdajšnjih ukrepov vlade postavljajo vprašanje, ali je sploh še smiselno vlagati v podjetje ali pa raje pustiti to panogo in preseliti denar nekam drugam ...

Vlada RS se na te izjave javno sploh še ni odzvala. Prav tako se v bran delavcem in delovnim mestom v gospodarstvu doslej javno ni postavil niti en sindikat, razen Pergama. Edino Pergam je jasno izrazil protest proti takšnim obremenitvam podjetij in s tem tudi zaposlenih.

Mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS: »Vlada očitno namerava z dodatnim davčnim izčrpavanjem podjetij polniti proračunsko luknjo. Ne moremo z ogrožanjem delovnih mest, kar bo pomenilo še manj davčnih prilivov v javne blagajne, reševati države iz krize! Kdo se je spomnil tako nespametnega recepta