Kemijski inštitut je za izvedbo projekta “Sinteza metanola iz zajetega ogljikovega..."> Kemijski inštitut je za izvedbo projekta “Sinteza metanola iz zajetega ogljikovega dioksida z uporabo presežne električne energije« prejel 11 milijonov sredstev. Največji projekt v zgodovini Kemijskega inštituta vodi Blaž Likozar, pri njem pa sodeluje osem mednarodnih partnerskih raziskovalnih timov in en podizvajalski tim.

" />

IRT 3000

vsebina

11 milijonov sredstev za projekt kemijskega inštituta

07.11.2016


Kemijski inštitut je za izvedbo projekta “Sinteza metanola iz zajetega ogljikovega dioksida z uporabo presežne električne energije« prejel 11 milijonov sredstev. Največji projekt v zgodovini Kemijskega inštituta vodi Blaž Likozar, pri njem pa sodeluje osem mednarodnih partnerskih raziskovalnih timov in en podizvajalski tim.


Kemijski inštitut je za izvedbo projekta “Sinteza metanola iz zajetega ogljikovega dioksida z uporabo presežne električne energije« prejel 11 milijonov sredstev. Največji projekt v zgodovini Kemijskega inštituta vodi Blaž Likozar, pri njem pa sodeluje osem mednarodnih partnerskih raziskovalnih timov in en podizvajalski tim. Glavni produkt štiriletnega projekta bo sintezni obrat za proizvodnjo metanola iz ogljikovega dioksida z 1 tono dnevne kapacitete.

.ki_logo_70.thumb-70x45.png

Omogočil bo uporabo izpustov ogljikovega dioksida in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, uravnovešanje električnega omrežja s porabo električne energije pri vrhovih njene presežne tvorbe in proizvodnjo metanola kot vsestranske snovi za nadaljnjo pretvorbo.

Rezultat štiriletnega projekta bo postavljen pilotni reaktor, ki bo zmogel predelavo ene tone CO2 na dan. Sledila bo faza, ko se bo lahko model apliciral tudi v industrijo. Prednosti te nove tehnologije so predvsem prilagodljivost, obratovanje v srednjem velikostnem obsegu glede na fosilne vire, kar pomeni, da je tehnologija postavljena »na lokaciji izpusta« in enostavne možnosti povezovanja z drugimi postopki. Laboratorij za katalizo in reakcijsko inženirstvo, ki deluje v okviru Kemijskega inštituta, bo na podlagi svoje vloge pobudnika in največjega javnega raziskovalnega partnerja v konzorciju večino reaktorske in procesne opreme razvil in izgradil sam. Pri tem bodo raziskovalci uporabili obstoječo vrhunsko raziskovalno infrastrukturo na Kemijskem inštitutu.

 

Nosilec projekta na Kemijskem inštitutu je dr. Blaž Likozar z ožjima sodelavcema akademikom prof. dr. Janezom Levcem (vodjo laboratorija) in dr. Andrejem Poharjem (raziskovalcem). Dr. Blaž Likozar: »Z novo tehnologijo se premikamo po robu energetske učinkovitosti. Iz odvečnega CO2 sintetiziramo uporaben metanol, pri čemer se bomo še posebej posvetili optimizaciji katalizatorja, ki poskrbi za ekonomičen proces pretvorbe. V trenutni fazi projekta je potrebno intenzivno povezovanje z industrijo, kar nam kot inžinirskemu laboratoriju ni težko, ker delamo aplikativne stvari, ki industrijo zelo zanimajo oziroma so pereče za evropsko okoljevarstvo.« V Sloveniji bodo na projektu prvenstveno delali obstoječi in novi raziskovalci Laboratorija za katalizo in reakcijsko inženirstvo v okviru Kemijskega inštituta. Glede na interdisciplinarno naravnanost projekta pa bo nujno tudi širše sodelovanje znotraj Kemijskega inštituta in mednarodne raziskovalne skupnosti.

 

 

Dr. Janko Jamnik, direktor Kemijskega inštituta: »Kemijski inštitut je v projektu tisti, ki misli. Ustvarili smo koncept projekta in zdaj je skupina, ki jo vodi dr. Likozar, zadolžena za inžiniring in svetovanje pri prevedbi tega na industrijsko skalo. Tehnologija bi lahko bila tudi rešitev za slovenske energetske probleme, če bi to le hoteli. Mnogokrat lahko v znanosti s tehnologijami, ki jih imamo, ponudimo rešitve, ampak te rešitve mora nekdo želet. Konkretno v tem primeru je bilo veliko lažje pridobiti v konzorcij podjetja iz tujine, ki so imela večji interes in so ga tudi jasno izkazala – največji industrijski partner bo projekt podprl s tremi milijoni privatnega kapitala.«

 

S sodelovanjem s svetovno industrijo Kemijski inštitut izkazuje svojo prebojno vlogo na področju vrhunske znanosti, pri razpoznavanju pomena inženirske plati, tržni naravnanosti in industrijski implementaciji vrhunskih raziskav.

ar©tur 2021