Krožno gospodarstvo bo spremenilo nabavo

07.11.2016

Varovanje okolja ni ovira gospodarstvu, saj imajo države s strožjimi okoljskimi politikami višji BDP. »Okolje in gospodarstvo sta del istega kovanca, zato ga je nesmiselno metati v zrak in čakati, na katero stran bo padel,« je na Nabavnem vrhu 2015 izpostavil nekdanji evropski komisar dr. Janez Potočnik.

Varovanje okolja ni ovira gospodarstvu, saj imajo države s strožjimi okoljskimi politikami višji BDP. »Okolje in gospodarstvo sta del istega kovanca, zato ga je nesmiselno metati v zrak in čakati, na katero stran bo padel,« je na Nabavnem vrhu 2015 izpostavil nekdanji evropski komisar dr. Janez Potočnik.



Okolje je nova odgovornost nabavnikov, ki je ne smemo zanemariti, je bil poziv več kot 70 udeležencem dogodka, ki se je v četrtek, 1. oktobra, odvijal v ljubljanskem hotelu Plaza. »Z novim znanjem tudi nabavniki pomembno vplivamo na dvig dobičkonosnosti in konkurenčnosti,« je zbrane uvodoma nagovorila Marina Lindič, predsednica Združenja nabavnikov Slovenije (ZNS). Letos so se cene surovin pomembno znižale: od surove nafte do nekaterih kovin in kmetijskih surovin; Bloomberg Commodity Index, ki beleži gibanje cen 22 surovin, nominalno dosega najnižje vrednosti po letu 1999. Priča smo pretresom na svetovnih delniških trgih kot posledici nestabilnosti in dvoma v nadaljevanje visokih stopenj rasti kitajskega gospodarstva. »To je eden najpomembnejših vzrokov pritiska na padec cen, od surovin do prevoznih storitev,« ugotavlja Srečko Bukovec, predsednik Strokovnega sveta ZNS ter moderator dogodka, in dodaja, da tudi El Ninjo letos močno vpliva na cene kovin, pšenice, riža, sladkorja, kave in kakava. To je le nekaj tveganj, ki so letos zaznamovala nabavne trge. Okolje in gospodarstvo sta plati istega kovanca Da okoljske komponente v gospodarstvu ne smemo spregledati, je poudaril tudi osrednji govornik srečanja, nekdanji evropski komisar za okolje, danes pa sopredsedujoči Mednarodnega panela za vire (IRP) pri Združenih narodih dr. Janez Potočnik. Po njegovem mnenju je prihodnost v konceptu krožnega gospodarstva, ki se je oblikoval kot odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje na omejene vire ter nosilno sposobnost okolja. Trajnost je sicer mnogo širši koncept, varovanje okolja je le njegov element, pravi Potočnik in dodaja: »Varovanje okolje ni ovira gospodarski rasti. Ignorirajte jo in boste storili vse, da se gospodarska rast ne bo udejanjila.« Države s strožjimi okoljskimi politikami imajo višji BDP. »Okolje in gospodarstvo sta del istega kovanca, zato ga je nesmiselno metati v zrak in čakati, na katero stran bo padel,« je zaključil Potočnik.

Spodbudimo produktivnost za boljšo rast

Namestnica direktorja UMAR mag. Marijana Bednaš se je posvetila trenutni gospodarski klimi in napovedim. Naslednje leto se bo v evrskem območju nadaljevala solidna gospodarska rast. V Sloveniji izvoz ostaja ključen dejavnik rasti, krepi se zasebna potrošnja, se pa bodo po napovedih nekoliko zmanjšale investicije. Kakšni so naši prihodnji izzivi? »Kljub temu, da v zadnjih letih rastemo, smo pa še daleč od predkrizne ravni; precej počasneje kot EU zapiramo vrzel, čeprav smo v zadnjih letih pospešili,« pravi Bednaševa in dodaja, da je ključni element pospeška hitrejša rast produktivnosti. Slednja je po njenem mnenju tista, ki bi spodbudila tudi višje plače, potrošnjo itd., vse to pa bi pospešilo gospodarsko rast. Možnosti za izboljšanje produktivnosti so tudi pri povečanju snovne učinkovitosti (BDP/poraba materiala). Slovenija je pri tem kazalcu v letu 2013 dosegala 89,2 % povprečja EU. Analize kažejo, da so možnosti za izboljšanje še v vseh panogah predelovalnih dejavnosti. PMI enako kot UMAR napoveduje rast
Uroš Zupančič iz ZNS je prikazal izsledke prvega leta merjenja PMI (Purchasing Manager Index) v Sloveniji. Gre za orodje, ki omogoča zanesljivo napovedovanje gospodarske dinamike za potrebe podjetij in učinkovito upravljanje nabave. Indeks se izračunava mesečno, preverja pa pet kategorij: je pri novih naročilih podjetja, obsegu proizvodnje, zaposlovanja, dobave in zalog prišlo do povečanja, zmanjšanja ali/in sprememb. Zaradi mikro pristopa PMI takoj zazna rast oziroma upad in ima visoko korelacijo z gibanjem BDP. V Sloveniji PMI merimo od maja 2014. Septembrski PMI, ki znaša 58,8, je pokazatelj ponovne rasti proizvodnega sektorja. »Podjetja so tako po trimesečnem trendu zniževanja zalog končnih proizvodov septembra znova zabeležila rast zalog in novih naročil,« razlaga Zupančič. Če se bo ta trend nadaljeval, lahko v naslednjem tromesečju pričakujemo podaljševanje dobavnih rokov in posledično pritisk na nabavne cene. Prav tako se bo potrebno, svetujejo v ZNS, posvetiti novim naročilom domačega trga, če bomo želeli hitreje rasti in nadomestiti relativno skromno, a stabilno rast EU območja. “Ta očitno ne bo glavno vodilo rasti novih naročil,” še ugotavlja Zupančič.
V nadaljevanju dogodka so bili predstavljeni cenovni trendi in strukturne spremembe na mednarodnih energetskih trgih, cenovni trendi v agroživilski verigi in poslovanje živilskopredelovalne industrije ter napovedi gibanj nabavnih cen na izbranih trgih materialov in surovin 2016.
Več informacij: info@zns-zdruzenje.si.