Prvi delavci se iz Avstrije že vračajo na delo domov

15.06.2018

V Lumarju IG, zlati gazeli 2009, po lanskem rekordnem letu za letos načrtujejo vsaj 20-odstotno rast prihodkov, pospešeno tudi zaposlujejo.

Gospodarska rast in optimizem med potrošniki se kažeta tudi v povečani gradnji individualnih hiš. Na tem valu rast lovi tudi mariborski Lumar IG, družinsko podjetje, ki letos zaokroža 25 let delovanja. Po dobrih treh letih in pol poslovanja je zelo zadovoljen tudi s svojim podjetjem Lumar Haus na Dunaju. To je lani, ko je ustvarilo 4,5 milijona evrov prihodkov, kar je 89 odstotkov več kot leta 2016, poslovanje prvič zaokrožilo pozitivno, in sicer s 325.000 evri dobička.

Avstrija v zelenih številkah

»Prihodki so od leta 2015 zrasli za 369 odstotkov, kar je izjemen rezultat, posebno ob dejstvu, da smo našo blagovno znamko uspešno usidrali na trgu, kjer so domači izdelki in storitve še vedno prva izbira kupcev,« komentira Marko Lukić, direktor podjetja.

Proizvajalec energetsko varčnih montažnih hiš, ki je bil leta 2009, torej že na začetku pri nas še ne tako vidne gospodarske krize, prepoznan za zlato gazelo, je lani ustvaril rekordnih 14,4 milijona evrov prihodkov ob 859 tisočakih dobička. Na tuje trge ta mariborska gazela proda tretjino, glavnino v Avstrijo, izvoza pa v bližnji prihodnosti ne nameravajo opazneje povečevati, saj raste povpraševanje domačih kupcev.

Za letos tako pričakujejo od 20- do 25-odstotno rast prihodkov, za desetino, na 55 tisočakov, naj bi se zvišala tudi povprečna dodana vrednost na zaposlenega. Ob povečanem obsegu poslovanja bodo morali okrepiti ekipo, ta šteje 78 sodelavcev, vsaj za osmino. Trenutno najbolj potrebujejo vodjo gradbišča, konstrukterja ter strokovnjaka za izdelavo projektne dokumentacije. Večjih izzivov pri iskanju delavcev v proizvodnji nimajo, saj ima družba po Lukićevem mnenju v lokalnem okolju ugled kot podjetje, ki zagotavlja socialno varnost in skrbi za dolgoročno stabilnost. Povprečna bruto plača v podjetju je 2167 evrov.

»Beg delovne sile na delo v Avstrijo je le še delno izziv, saj se prvi delavci že vračajo na delo domov. Pod črto plače glede na vožnjo in dejstvo, da delodajalci zaposlenim ne plačajo stroška prevoza na delo, malice in časa za malico, v Sloveniji niti niso tako slabe. Na koncu slovenskega delavca, ki dela v Avstriji, čaka še plačilo davčne razlike in zato ob celodnevni odsotnosti od družine v vse več primerih pretehta odločitev za delo bliže domu.«

Po nepotrebnem izgubili deset let

Lukić opozarja na izkrivljeno sliko o gospodarski rasti ter na to, da so bile vlade v času krize preveč pasivne. »Gospodarska rast je pretirana in ima že tudi nekaj škodljivih vidikov. Za nas pomeni pritisk na višje cene dobaviteljev, hkrati pa na veliko povpraševanje kupcev, ki je večje od naših zmogljivosti. To pomeni, da dobijo delo danes tudi – če tako rečemo – slabše usposobljeni in preverjeni izvajalci, saj kupci menijo, da morajo hišo zgraditi takoj in niso pripravljeni počakati. Kar je sicer zelo podobno razmeram iz obdobja med letoma 2006 in 2008,« opisuje Marko Lukić.

»Vlade bi morale imeti večjo vlogo v času, ko ni gospodarske rasti, kot pa takrat, ko je. In dejavnejšo vlogo vlad smo pogrešali v izgubljenih desetih letih, ko bi morale financirati več infrastrukturnih projektov, gradnjo nizkoenergijskih šol in vrtcev, ne da čakajo na vnovično gospodarsko rast in skočijo na vlak še s svojimi investicijami. In če sem malo sarkastičen, vlada v tem hipu s svojimi infrastrukturnimi projekti in investicijami dela več škode kot koristi, saj tako le pripomore k pregrevanju gospodarstva.«

In četudi se sliši paradoksalno, »bi od vlade želeli, da ne dela nič v smislu večanja gospodarske rasti in prihrani finančni in investicijski potencial za čas, ko drugih investicij ne bo. Dober primer so Nemčija in nekatera druga gospodarstva, ki so prav v času krize zelo hitro zagnala svoje investicijske projekte in tako hitreje izšla iz krize, ker so ti projekti spodbudili ostalo povpraševanje. Pri nas deset let nismo naredili skoraj nič, potem pa je vlada prišla s svojimi projekti in vnesla dodatno zmedo na trg,« opozarja Lukić.

Napovedi nove krize pa komentira: »Vsaka stvar ima svoja nihanja in vsaka stvar na tem svetu je končna. Kot družba se moramo usmeriti bolj v trajnostno rast in trajnostne izzive, ne da smo ves čas kot na vlakcu smrti in nihamo med obema skrajnima točkama. Kar pomeni, da si zelo počasi in z naporom nabiramo višino, potem pa jo zelo hitro in z veliko strahu izgubljamo.«

Postavljajo slovenski paviljon s svetovne razstave Expo v Milanu 2015

Lumar IG je trenutno vpet v več projektov. Med drugim ob Soboško jezero postavljajo slovenski paviljon s svetovne razstave Expo v Milanu 2015. Projekt, ki so ga poimenovali Vrata v Pomurje, predstavljal pa naj bi gospodarsko in turistično vozlišče v regiji, je ocenjen na 4,6 milijona evrov, od tega jih evropski sklad za regionalni razvoj prispeva 2,1 milijona. Končujejo tudi lastne razvojne projekte.