Cona udobja v gospodarstvu je mimo
10.10.2018
Združenje nabavnikov Slovenije (ZNS) je gostilo enajsti Nabavni vrh, na katerem so izpostavili umiritev gospodarske rasti v Evropi, s katero se napoveduje negotovo obdobje. Istočasno v evropskem prostoru zaznavajo trend vračanja proizvodnih podjetij.
»Globalne gospodarske razmere se začenjajo spreminjati. Smo na vrhu gospodarskega cikla, stopnje rasti se umirjajo, krepijo se pogoji za novo krizo. Gospodarska rast v svetu ni več usklajena, v Evropi je začela stagnirati. Ključno tveganje postajajo trgovinske politike, v EU pa interna sistemska tveganja, med njimi Brexit in ostale politične neenotnosti. Raziskava med poslovnimi ekonomisti v ZDA je pokazala, da jih kar 67 % do konca leta 2020 pričakuje začetek nove recesije,« je uvodoma povzel Srečko Bukovec, predsednik strokovnega sveta ZNS.
Nižje napovedi naročil, ki jih zaznava PMI – indeks nabavnih managerjev, kažejo tudi na zmanjševanje aktivnosti slovenskega gospodarstva. »Pred nami je izjemno negotovo obdobje. V dolgo trgovinsko vojno vstopata ZDA in Kitajska, kar bo prineslo negativne posledice in vplivalo na oblikovanje novih vlog tako Evropske unije kot Slovenije. Iz tega boja titanov pa lahko izidemo tudi kot zmagovalci,« je različne scenarije, ki nas čakajo, predstavil Bukovec.
Na padec je slabše pripravljen le državni sektor
Mag. Boštjan Vasle, v. d. direktorja v UMAR, ga je dopolnil s povzetkom napovedi gospodarskih gibanj do konca letošnjega in v prihodnjem letu: »Pričakujemo, da se bo nadaljevala visoka gospodarska rast, ki smo jo beležili v zadnjih letih, ki jo bodo spremljala visoka tveganja iz mednarodnega okolja. Analize kažejo, da smo vrh gospodarske rasti dosegli lani, ko je bila skoraj 5-odstotna. Za letos je napovedana 4,4-odstotna rast, v letu 2019 pa 3,7-odstotna.«
Pogledal je tudi proti letu 2020, ko se bo gospodarska rast še umirila. »Zdi se, da je večina akterjev v gospodarskem okolju na to pripravljena. To kažeta visoko varčevanje Slovencev in podjetja, ki so vitalnejša, tehnološko posodobljena in manj zadolžena kot takrat. Slabše pripravljen je le državni sektor, saj zadolženost znaša prek 70 %. Pred 10 leti je znašala 22 %, zaradi česar se lahko v prihodnje izredno povečajo obrestne mere. Rezultat je torej z 2 proti 1, pozitiven,« je optimistično zaključil Vasle.
V Slovenijo so se od 90 izseljenih vrnile štiri proizvodnje
Dr. Iztok Palčič z Univerze v Mariboru je predstavil razloge in okoliščine za pojav novega trenda, tj. vračanje proizvodnje v Evropo. Zadnjih nekaj desetletij smo namreč bili priča intenzivnim selitvam proizvodne dejavnosti iz Evrope in znotraj nje. Danes opažamo upočasnitev tega procesa in celo njegovo preusmeritev – proizvodnja se vrača domov. Na podlagi European Manufacturing Survey, najbolj obsežne raziskave o proizvodni dejavnosti v Evropi, v kateri je sodelovalo 3.000 podjetij, je predstavil zadnje rezultate iz 2013–2016: »V Sloveniji je 12 % podjetij selilo proizvodnjo. Med poglavitne razloge za selitev, so kot praktično enako pomembne navajali odpiranje novih tržišč, bližino kupcev in selitev zaradi stroškov delovne sile. Med tem, ko so v povprečju evropska podjetja kot poglavitni razlog za selitev navajale stroške delovne sile (77,8 %), bližino kupcev pa le 30 % in odpiranje novih tržišč 24 %.«
Od vseh, ki so imela možnost vračanja proizvodnje v domačo državo, jih je v povprečju vrnilo 4 %. V Slovenijo so od 90 podjetij, proizvodnjo domov vrnila štiri. »V naslednjih desetih letih bo v Evropi in Sloveniji še več proizvodnih podjetij. Zaradi razvoja in Industrije 4.0, pa bo njihovo funkcioniranje izrazito drugače kot danes. Vračanje proizvodnje pomeni tudi vračanje delovnih mest, ampak dviga masovnega zaposlovanja ni pričakovati. Za obvladovanje novih tehnologij, bomo potrebovali predvsem visoko kvalificiran kader,« se je ob koncu demografije dotaknil Palčič.
Dve tretjini vrednosti v kmetijstvu ustvarijo starejši od 55 let
O poslovanju živilskopredelovalne industrije in cenovnih trendih v verigi je spregovoril dr. Aleš Kuhar iz Biotehniške fakultete UL, ki verjame, da dejavnost v Sloveniji kaže jasne znake poslovne stabilizacije, a nekateri izzivi ostajajo: »Že vse od osamosvojitve Slovenije je težko najti dogovor, kaj želimo od agroživilstva. Država bi morala vzpostaviti pogoje za uveljavitev strukturnih sprememb, ki pa so izjemno zahtevne, dolgotrajne in z velikimi tveganji za napake. Velik izziv predstavlja izrazito ostarela demografska struktura v kmetijstvu, kjer 60 % vrednosti ustvarjajo ljudje starejši od 55 let, ki pa odhajajo. Če ne bo sektor postal atraktivnejši za mladino, kar je mogoče doseči le z razvojem, bo potencial naše proizvodnje še bolj šibil.«
Smo sredi procesa energetske tranzicije
Sliko razmer na trgih energentov je predstavil dr. Dejan Paravan iz GEN-I, ki je poudaril, da smo v procesu energetske tranzicije, kjer se bo zgodilo veliko. »Premikamo se proti decentralizirani energetiki, ki bo bolj pametna, temeljila na obnovljivih virih in pametnih rešitvah za omrežje.« V nadaljevanju se je dotaknil tudi primerjave z letom 2008: »Visoka gospodarska rast in cene energentov nekoliko spominjajo na obdobje pred desetimi leti. Tehnično gledano smo v pozitivnem trendu, cene vseh energentov rastejo, visoka volatilnost na trgih pa kaže znake pregrevanja. Za razliko od takrat delniški trgi zaenkrat stagnirajo, tudi ostali makroekonomski kazalci še ne kažejo na obrat trenda rasti gospodarstva.«
Zapuščamo cono udobja
Napovedi gibanj nabavnih cen na trgih so predstavili tudi Maurizzio DelPozzo iz podjetja BTicino Spa, ki je orisal stanje na trgu elektronskih komponent; Marjana Drolc iz podjetja Acroni, ki je predstavila trg jekla in jeklarskih surovin, kjer se prav tako pozna visoka volatilnost in nepredvidljivost okolja; Dejan Gostenčnik, Impol, je orisal trg aluminija in barvnih kovin; Benjamin Strozak, Polymix Adria, je spregovoril o trgu plastičnih materialov. Jure Fišer iz podjetja Gorenje Surovina je predstavil trg odpadnih surovin v nepredvidljivem mednarodnem okolju, Marko Černigoj, NLB, pa aktualna dogajanja na valutnih trgih, kjer je trend močnega ameriškega dolarja glede na vse ostale pomembne valute.
Kaj je skupnega vsem napovedim? »Zapuščamo cono udobja,« je na koncu napovedi povzel Bukovec.