Popoln prostor po meri uporabnika je stvar sedanjosti, ne prihodnosti
17.10.2018
Tradicionalen Siemensov večer za poslovne partnerje je odprl jesensko sezono poslovnih dogodkov. V prijetnem ambientu Narodne galerije v Ljubljani se je zbralo več kot 150 poslovnežev, strokovnjakov gradbeništva in arhitekture, ki že danes sledijo viziji popolnih prostorov. Osrednja gostja dogodka, Franziska Dolak, direktorica inovacij v Siemens Building Technologies, je odstrla marsikatero tančico, kako na vsakem koraku živimo v popolnih prostorih že danes.
Po besedah Medeje Lončar, direktorice Siemens Slovenija in Hrvaška, v prostorih preživimo 90 odstotkov časa. Zato je še kako pomembno, da so prostori oblikovani in delujejo tako, da spodbujajo našo kreativnost, motiviranost in niso breme v naših glavah, ko delamo, se zabavamo, izobražujemo ipd. Ustvarjanje popolnih prostorov je poslanstvo Siemensove divizije Building Technologies, ki zagotovo prinaša največje spremembe v naš življenjski prostor že danes.
Pametne zgradbe delujejo personalizirano
Vsak od nas ima svojo defnicijo popolnega prostora in v največji meri si danes želimo maksimalno prilagodljivost v čim krajšem času. Po mnenju Dolakove so pametni prostori tisti, ki so osredotočeni na uporabnika. Ob upoštevanju dejstva, da bodo v roku sedmih let več kot 75 % delovne sile predstavljali predstavniki milenijske generacije, ki postavlja sebe na prvo mesto, je zavedanje potreb uporabnikov še premalo v zavesti današnjih upravljavcev zgradb. Generacija, ki 60 % menja službo po treh letih, je tista, ki ji je bila moderna tehnologija pametnih telefonov in drugih naprednih tehnologij položena v zibelko.
Avtomatizirane zgradbe, ki učinkovito upravljajo energijo, bodo v prihodnosti še bolj osredotočene na uporabnika. Kot pravi Dolakova, ne glede na to, ali menim, da je temperatura 21 stopinj Celzija v moji percepciji idealna, jo en dan lahko občutim kot previsoko, čez nekaj trenutkov pa me ob isti temperaturi zebe. Pametne zgradbe prihodnosti bodo znale tudi za mikrolokacijo delovnega okolja zaposlenega prilagajati temperaturo, svetlobo in druge dejavnike tako, da se bomo počutili maksimalno udobno. Pametni prostori so torej tisti, ki se prilagajajo glede na posameznikove želje po udobju, zdravju in učinkovitosti. Interakcija, ki jo tehnologija ustvarja v pametnih prostorih, povezuje uporabnika ne samo s prostorom, temveč s celotno skupnostjo, ki uporablja ta prostor. Fizični in digitalni svet se v pametnih prostorih prepleteta nevidno in tako učinkovito, da uporabnik lahko najbolje dela, se druži in živi zdravo. Človeku prijazna tehnologija nikoli ne bo opažena kot vsiljivec, temveč kot nevidna desna roka, ki proaktivno skrbi za harmonijo zunanjih dejavnikov, je samoučeča, vedno dostopna in ni vsiljiva.
Podatki so nova nafta
Profesor s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani prof. dr. Žiga Turk je ob predstavitvi Industrije 4.0 poudaril, da nova industrijska revolucija prinaša tako veliko koristi, kot smo jih pripravljeni osvojiti. Čeprav je bilo tudi v prvi industrijski revoluciji nenavadno, da konji nič več ne vlečejo vlakov, je že čez nekaj časa to postala nepogrešljiva stalnica. In kot se nam danes zdi, da nam Google in Facebook lansirata ravno prave oglase glede na naše želje, prevelik poseg v našo zasebnost, se nad tem, ko nam to ustreza, ne pritožujemo. Za uporabnika so prilagojeni, povezani in pametni izdelki tisti, ki jih osvojijo po naravni poti. Industrija 4.0 povezuje realni in digitalni svet tako, da je naše življenje boljše. Z informacijami, ki jih zgradbe lahko pridobivajo, postajajo boljše za uporabnike. Zato po mnenju Turka podatki predstavljajo novo nafo predvsem z vidika koristnosti za razvoj novih produktov. Za podjetja je to izjemna razvojna priložnost. Digitalni dvojčki, internet stvari, internet ljudi, oblaki, robotizacija in umetna inteligenca so pojmi, ki se povezujejo v kompleksne sisteme za ustvarjanje novih produktov z namenom boljšega življenja, dela in povezovanja ljudi.