IRT 3000

vsebina

Konec vitke proizvodnje, kakršno poznamo?

20.05.2020

Vitka proizvodnja (sicer pod drugim imenom) je ideja, ki bo počasi stara že sto let. Sestavljena je iz več ključnih principov, ki so med seboj povezani in v nekaterih primerih odvisni.

Najprej razdelimo termin vitka proizvodnja v najbolj grobem pomenu na dva dela. Del z dodano vrednostjo in brez. Da bi lažje razumeli, kaj dodana vrednost je, enostavno določimo, da je to del, ki ga je kupec pripravljen plačati. Na primer, črno barvo avtomobila smatramo kot dodano vrednost, prevoz avtomobila od proizvodnje v bližino kupca pa ne. Torej vitka proizvodnja med drugim teži k temu, da poskuša minimizirati stroške pri vseh procesih brez dodane vrednosti in teži h konstantnim izboljšavam pri procesih z dodano vrednostjo.

V tem zapisu se bomo skoncentrirali na področje skladiščenja v vitki proizvodnji. Za proizvedene produkte in ves material, ki je potreben za njihovo sestavo velja, da naj bodo čim manj pri miru. Pravi produkt mora biti na voljo ob pravem trenutku, tega pa narekuje kupec. Vzemimo za primer produkt A, ki ga naroči kupec A. Sestavni deli za produkt A pridejo v proizvodi proces "just in time", produkt A se sestavi, v idealnem scenariju takoj po proizvodnji zapakira, naloži na transportno sredstvo in odpelje h kupcu A. V kolikor sestavnih delov za produkt A ni, oziroma zamujajo, stoji proizvodnja ali pa se zavoljo nadaljevanja proizvodnje začne sestavljati produkt B. V kolikor po proizvodnji in pakiranju (če je potrebno) produkta A transporta ni na voljo, je potrebno skladiščenje (primeren prostor, čas, dodatna delovna sila, manipulacija...). Iz tega sledi, da je vitkost pri proizvodnji prava smer, v kolikor vsi podsistemi delujejo optimalno. Z občasnimi zapleti na različnih nivojih oskrbovanja in skladiščenja v proizvodnem procesu ni velikih težav, agilnost je običajno tista, ki v takih primerih igra ključno vlogo. Velik problem pa nastane, če ti zapleti niso več le občasni, še huje pa je, ko se zgodi kaj podobnega trenutni situaciji. Dogajanje, ki spremlja novi korona virus in z njim povezano bolezen Covid 19, je imelo in ima na oskrbovalne verige velik vpliv. Ponekod je prišlo kljub zdravemu kolektivu, pripravljenemu za proizvodnjo produktov, do popolne zaustavitve zaradi manjka sestavnih delov, potreba trga pa se v tem času ni zmanjšala. 

Trenutno ta del še ni kritičen, kliče pa po odzivu na področju skladiščenja. Vzpostavitev novega skladiščnega poslovanja bo izziv, pokazala se bo potreba po reorganizaciji procesov pri nekaterih principih vitke proizvodnje. Vidik materialnih tokov, podkrepljenih z informacijskimi tokovi bo nekaj časa v ospredju. Predvidevanje količin sestavnih delov in materiala bo postalo še večja znanost, upoštevati bomo morali začeti tudi druge kazalce pri globalnih premikih blaga. Si v naslednji proizvodni periodi lahko privoščimo minimalno število sestavnih delov ali bi morali zaradi določenih indicev povečati skladiščni obseg? 

Odgovor ne bo enostaven. Kakršen koli že bo, opcija za povečanje bo morala biti načrtovana. To pa za seboj potegne skrb za točno lokacijo tega materiala, količine, šarže/LOTe in vse informacije, ki mu pritičejo.

Vir: https://leoss.si

ar©tur 2016