Pospešitev digitalnega prehoda v evropsko digitalno desetletje

14.12.2021

Evropska komisija je sredi novembra letos sprejela tri delovne programe za program Digitalna Evropa. V njem je opredelila cilje in posebna tematska področja, za katera bo skupaj namenjenih 1,98 milijarde evrov sredstev. Prvi sklop delovnih programov vključuje strateške naložbe, ki bodo ključnega pomena za uresničitev ciljev Komisije, da bi Evropa postala digitalno desetletje. Cilj programa Digitalna Evropa je okrepiti tehnološko suverenost Evrope in uvesti digitalne rešitve na trg v korist državljanov, javnih uprav in podjetij.

Glavni delovni program, vreden 1,38 milijarde evrov, se bo do konca leta 2022 osredotočil na naložbe na področjih umetne inteligence, oblaka in podatkovnih prostorov, kvantne komunikacijske infrastrukture, naprednih digitalnih spretnosti ter široke uporabe digitalnih tehnologij v gospodarstvu in družbi. Poleg glavnega delovnega programa je Komisija objavila tudi dva posebna delovna programa: prvi se osredotoča na financiranje na področju kibernetske varnosti s proračunom v višini 269 milijonov evrov do konca leta 2022, drugi pa je namenjen vzpostavitvi in delovanju mreže evropskih digitalnih inovacijskih središč s proračunom v višini 329 milijonov evrov. Predvideno je, da se bodo aktivnosti programa zaključile do konca leta 2023.

»S programom Digitalna Evropa gradimo varno in trajnostno digitalno infrastrukturo. Podjetjem omogočamo tudi boljši dostop do podatkov ali uporabo rešitev, ki jih poganja umetna inteligenca,« je ob naznanitvi poudarila Margrethe Vestager, izvršna podpredsednica za Evropo, primerno za digitalno dobo. »Program vlaga tudi v zagotavljanje, da bodo Evropejci lahko pridobili ustrezna znanja in spretnosti za aktivno udeležbo na trgu dela. Cilj je, da lahko vsi v Evropi – državljani, podjetja in uprave – izkoristijo tehnološke rešitve, ki so pripravljene za trg,« je sklenila.

Thierry Breton, komisar za notranji trg, je svojo dansko kolegico dopolnil: »To je evropsko digitalno desetletje. Do leta 2030 bodo podatki, računalništvo v oblaku, robno in kvantno računalništvo gonilo industrijskih in družbenih inovacij ter namenjeno ustvarjanju novih poslovnih modelov. Danes napovedane naložbe v višini 2 milijard evrov omogočajo evropskim podjetjem vseh velikosti, zlasti zagonskim, da izkoristijo priložnosti na hitro rastočih trgih. Prav tako bo evropskim državljanom omogočila pridobivanje znanja in spretnosti, potrebnih za uspeh v varnem digitalnem okolju.« Ukrep bo, po Bretonovem mnenju, krepil evropsko tehnološko tehnološko suverenost.

Evropska komisija si prizadeva za digitalno preobrazbo, ki bo koristila vsem in bo odprla nove priložnosti za podjetja, spodbudila razvoj zaupanja vredne tehnologije, spodbujala odprto in demokratično družbo, omogočila dinamično in trajnostno gospodarstvo ter pomagala v boju proti podnebnim spremembam in pri uresničevanju zelenega prehoda. Foto: Shutterstock

Naložbe v programu zavezane k varnemu digitalnemu napredku

Glavni delovni program programa Digitalna Evropa bo vključeval nujne in ključne naložbe. Ena izmed teh je uvajanje skupnih podatkovnih prostorov (npr. podatkovnih prostorov za proizvodnjo, mobilnost in finance), ki bodo podjetjem, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) in zagonskimi podjetji, ter javnemu sektorju olajšali čezmejno izmenjavo podatkov, ter uvajanje združene infrastrukture in storitev od oblaka do roba, tj. hrbtenice digitalnih rešitev, ki bo zagotavljala varne pretoke podatkov.

Program Digitalna Evropa ima v obdobju med leti 2021 in 2027 zagotovljen proračun sredstev v višini 7,5 milijarde evrov. Digitalni prehod je ključnega pomena za prihodnjo blaginjo in odpornost Evrope. EU je v okviru dolgoročnega proračuna EU, večletnega finančnega okvira, vzpostavila program Digitalna Evropa, da bi pospešila okrevanje in spodbudila digitalno preobrazbo Evrope. Njegov namen je s proračunom v višini 7,5 milijarde evrov v tekočih cenah vzpostaviti strateške digitalne zmogljivosti EU in olajšati široko uporabo digitalnih tehnologij, ki jih bodo uporabljali evropski državljani, podjetja in javne uprave. Okrepil bo naložbe v superračunalništvo, umetno inteligenco, kibernetsko varnost, napredna digitalna znanja in spretnosti ter zagotovil široko uporabo digitalnih zmogljivosti v gospodarstvu in družbi. Njegov cilj je povečati konkurenčnost Evrope in zeleni prehod v podnebno nevtralnost do leta 2050 ter zagotoviti tehnološko suverenost.

Komisija se je v programu obvezala tudi k izgradnji objektov za testiranje in eksperimentiranje rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, da bi spodbudili uporabo zaupanja vredne umetne inteligence (vključno z uporabo s strani MSP in zagonskih podjetij) za odzivanje na ključne družbene izzive, vključno s podnebnimi spremembami in trajnostnim zdravstvom (npr. uvajanje objektov za testiranje umetne inteligence na področju zdravja ter pametnih mest in skupnosti).

Med prioritete spada tudi vzpostavitev varne kvantne komunikacijske infrastrukture za EU (EuroQCI), ki bo zagotavljala visoko odpornost proti kibernetskim napadom. Evropska unija stremi k vzpostavitvi, delovanju ter razvoju in stalnemu vzdrževanju digitalnih storitev, ki podpirajo čezmejno interoperabilnost rešitev v podporo javnim upravam (npr. evropska digitalna identiteta). Med prioritetami gre najti tudi opolnomočenje uporabnikov digitalnih vsebin. V ta namen želijo vzpostaviti in izvajati mojstrske tečaje na področju ključnih naprednih digitalnih tehnologij za povečanje digitalnih spretnosti v Evropi, vključno z ukrepi, kot so digitalni hitri tečaji za MSP, kot je napovedano v programu znanj in spretnosti 2020 in strategiji za MSP.

V okviru delovnega programa za kibernetsko varnost bodo izvedene naložbe v izgradnjo napredne opreme, orodij in podatkovnih infrastruktur za kibernetsko varnost. Financiral bo razvoj in najboljšo uporabo znanja in spretnosti, povezanih s kibernetsko varnostjo, spodbujal izmenjavo najboljših praks in zagotavljal široko uporabo najsodobnejših rešitev kibernetske varnosti v evropskem gospodarstvu.

Program Digitalna Evropa bo za pomoč pri uresničevanju svojih ciljev vzpostavil mrežo evropskih centrov za digitalne inovacije, ki bodo ponujali dostop do testiranja tehnologije in podpirali digitalno preobrazbo zasebnih in javnih organizacij po vsej Evropi, po potrebi tudi vlad na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Evropska digitalna inovacijska središča bodo pomembno orodje v politikah EU, zlasti v industrijski politiki ter politiki za mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja, za podporo podjetjem in javnemu sektorju pri dvojnem zelenem in digitalnem prehodu.

Naslednji koraki? Pospešeni prehod od političnih zavez k dejanjem

Program Digitalna Evropa je prvi program financiranja EU, ki se osredotoča na zagotavljanje digitalne tehnologije podjetjem in državljanom. Z načrtovanim skupnim proračunom v višini 7,5 milijarde evrov v sedmih letih bo pospešil gospodarsko okrevanje ter oblikoval digitalno preobrazbo evropske družbe in gospodarstva, kar bo koristilo zlasti malim in srednje velikim podjetjem. Program Digitalna Evropa se bo izvajal z večletnimi delovnimi programi. Program Digitalna Evropa bo dopolnjeval naložbe v okviru drugih programov EU, kot so Obzorje Evropa, EU4Health, InvestEU, Instrument za povezovanje Evrope, pa tudi naložbe v okviru instrumenta za oživitev gospodarstva in odpornost.

Objave prvega svežnja razpisov v programu Digitalna Evropa so predvidene do konca novembra, več razpisov pa bo objavljenih v letu 2022. Delovni programi se bodo izvajali predvsem z nepovratnimi sredstvi in javnimi naročili. Nekaj ukrepov, kot so teme v okviru pobude Destination Earth, se bo izvajalo s posrednim upravljanjem, pri čemer bodo partnerske organizacije izvedle javna naročila za potreben razvoj.

Foto: Shutterstock

Prerez sredstev proračuna programa Digitalna Evropa (2021–2027):

1. Superračunalništvo: 2,2 milijarde evrov

Za izgradnjo in krepitev zmogljivosti EU za superračunalništvo in obdelavo podatkov z nakupom vrhunskih superračunalnikov exascale do leta 2022/2023 (z zmogljivostjo vsaj milijarde milijard ali 1018 izračunov na sekundo) in naprav post exascale do leta 2026/2027.
Povečati dostopnost in razširiti uporabo superračunalništva na področjih javnega interesa, kot so zdravje, okolje in varnost, ter v industriji, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji.

2. Umetna inteligenca: 2,1 milijarde evrov

Vlaganje v umetno inteligenco in spodbujanje njene uporabe v podjetjih in javnih upravah.
Vzpostavitev pravega evropskega podatkovnega prostora ter omogočanje varnega dostopa do velikih zbirk podatkov in njihovega shranjevanja ter zanesljive in energetsko učinkovite infrastrukture v oblaku.
Okrepi in podpre obstoječe zmogljivosti za testiranje in eksperimentiranje umetne inteligence na področjih, kot sta zdravje in mobilnost, v državah članicah ter spodbuja njihovo sodelovanje.

3. Kibernetska varnost: 1,7 milijarde evrov

Krepitev usklajevanja kibernetske varnosti med orodji in podatkovnimi infrastrukturami držav članic.
Povečanje evropskih zmogljivosti na področju optičnih komunikacij in kibernetske varnosti s pomočjo kvantne komunikacijske infrastrukture.
Podporo široki uporabi zmogljivosti za kibernetsko varnost v gospodarstvu.
Krepitev naprednih znanj in spretnosti ter zmogljivosti v državah članicah in zasebnem sektorju za enotno visoko raven varnosti omrežnih in informacijskih sistemov.

4. Napredna digitalna znanja in spretnosti: 580 milijonov evrov

Podpreti oblikovanje in izvajanje specializiranih programov in pripravništev za prihodnje strokovnjake na ključnih področjih zmogljivosti, kot so podatki in umetna inteligenca, kibernetska varnost, kvantna tehnologija in HPC.
Podporo izpopolnjevanju obstoječe delovne sile s kratkimi usposabljanji, ki odražajo najnovejši razvoj na ključnih področjih zmogljivosti.

5. Zagotavljanje široke uporabe digitalnih tehnologij v gospodarstvu in družbi: 1,1 milijarde evrov

Podpora uvajanja z velikim učinkom na področjih javnega interesa, kot so zdravje (dopolnjuje ga program EU4Health), Zeleni dogovor, pametne skupnosti in kulturni sektor.
Podpora uporabe naprednih digitalnih in sorodnih tehnologij v industriji, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih.
Vzpostavitev in krepitev mreže evropskih centrov za digitalne inovacije, s ciljem, da bi bilo v vsaki regiji eno od njih, kar bi podjetjem pomagalo izkoristiti digitalne priložnosti.
Podpora evropske javne uprave in industrijo pri uvajanju in dostopu do najsodobnejših digitalnih tehnologij (kot je veriženje blokov) ter krepiti zaupanje v digitalno preobrazbo.

Foto: Shutterstock

Avtor: Jernej Kovač