IRT 3000

vsebina

Laboratorijske analize maziv

03.05.2022

Uporabnika maziv vedno zanima stanje maziv v uporabi. Najpogosteje v ta namen odvzamemo vzorec maziva, ga analiziramo v kemijskem laboratoriju in stanje določimo na osnovi rezultatov analize. Potem lahko po potrebi izvedemo primerne vzdrževalne ukrepe, kot na primer filtriranje olja, menjava polnitve in podobno. O vzorčenju smo pisali v predhodnem prispevku Male šole mazanja, tokrat pa bomo obravnavali laboratorijske analize odvzetih vzorcev maziv.

Vzorec maziva posredujemo v analizo ustreznemu kemijskemu laboratoriju. V najboljšem primeru je ta v okviru podjetja, kjer smo opravili vzorčenje. Žal pa le redki laboratoriji razpolagajo z vso potrebno opremo za določitev vseh potrebnih parametrov, na osnovi katerih lahko zanesljivo ocenimo stanje tekočine. Največkrat je vzorec treba poslati v analizo proizvajalcu maziva. Ta ima poleg primerne laboratorijske opreme seveda tudi potrebno kompetenco za ocenjevanje stanja maziva, saj ga od vseh tudi najbolje pozna [1].

Parametri za ocenjevanje stanja olja

Parametri, ki jih običajno določamo pri analizi in na osnovi katerih ocenjujemo stanje olja, so naslednji:

  • kinematična viskoznost [mm2/s] (40 °C, 100 °C),
  • indeks viskoznosti [ - ],
  • gostota [g/cm3],
  • plamenišče [°C] (slika 1)
  • nevtralizacijsko število [mg KOH/g],
  • vsebnost vode [%],
  • vsebnost mehanskih nečistoč [%]
    » skupno,
    » porazdelitev po velikosti®razred čistosti,
    » elementna sestava ...
  • nagnjenost k penjenju
  • drugi
    » videz,
    » barva,
    » vonj,
    » vsebnost pepela …

Omeniti moramo, da za zanesljivo oceno stanja, poleg zgoraj naštetih parametrov, potrebujemo tudi podatke o začetnem stanju olja in podatke o rezultatih morebitnih predhodnih analiz. Poleg izmerjenih vrednosti je za oceno stanja namreč treba poznati trend njihove spremembe. Na ta način namreč lahko, poleg ocene trenutnega stanja, predvidimo tudi dogajanje v bližnji prihodnosti.

3Določanje plamenišča v odprti (levo) in zaprti (desno) posodi

Kaj mora zajemati primerno poročilo o rezultatih analize?

Poročilo o rezultatih analize mora vsebovati podatke, iz katerih je nedvoumno razvidno, na kateri vzorec maziva se nanaša. Priporočeno je, da vsebuje podatke o odvzemu vzorca (podjetje, oddelek, oznaka stroja, mesto odvzema, datum …).

Primer poročila o rezultatih analize prikazuje slika 2. Prikazana oblika ni edina možna in pravilna, lahko pa služi kot smernica.

Analiza mora zajemati določitev različnih parametrov, ki ob poznavanju zgodovine (podatki o svežem olju, začetno stanje, rezultati predhodnih analiz) omogočajo zanesljivo oceno stanja. Navedene morajo biti metode, po katerih so bili parametri določeni, in enote, v katerih so prikazane vrednosti meritev. Lahko so navedena tudi področja normalnih vrednosti parametrov, kar olajša oceno rezultatov tudi uporabniku z manj znanja. Dobrodošlo je tudi, če so ob navedbi vrednosti za primerjavo navedeni rezultati morebitnih predhodnih analiz.

Za uporabnika/naročnika analize je praktično najpomembnejši del poročila komentar rezultatov in mnenje o stanju maziva. Še zlasti to velja tedaj, kadar je eden ali več parametrov zunaj priporočenega območja in so predlagani različni korekcijski ukrepi ali menjava polnitve. Na žalost pa se velikokrat zgodi, da poročilo prav tega ne vsebuje. Pogosto so rezultati ocenjeni kot dobri ali slabi brez dodatne obrazložitve.

Večina proizvajalcev hidravličnih maziv uporabnikom njihovih maziv nudi brezplačne analize. Te po potrebi tudi opravljajo, vendar večkrat v omejenem obsegu, da si stroške znižajo. Včasih je to dopustno, saj nas morda zanima le vsebnost vode, pogosto pa ne in je zaradi tega zanesljivost ocene stanja manjša.

4Primer poročila o laboratorijski analizi

V primeru pomanjkljivega poročila se vrednost opravljene analize zelo zmanjša, kljub temu da je bila opravljena korektno, uporabnik pa je velikokrat prepuščen sam sebi in v dilemi, kaj rezultati analize zanj pomenijo in kako naj ukrepa naprej.

Razumevanje poročila o rezultatih analize

Ob pregledu rezultatov analize si večkrat zastavljamo različna vprašanja. Ali so izmerjene vrednosti v normalnem območju? Kakšne so mejne vrednosti? Kakšne so vrednosti za sveže mazivo in kakšne po vgradnji na mesto uporabe?

Normalne in mejne vrednosti za neko mazivo pozna proizvajalec. Včasih so mejne vrednosti vsebovane tudi v poročilu analize. Na željo nam bo proizvajalec prav gotovo posredoval želene informacije. Značilne vrednosti za sveže mazivo lahko razberemo iz tehnične dokumentacije (prospekt, varnostni list). Poudariti je treba, da vrednosti za sveže mazivo ne smemo enačiti z vrednostmi po vgradnji na mesto uporabe, saj se vrednosti od trenutka proizvodnje med transportom, skladiščenjem in vgradnjo lahko bistveno spremenijo. Zato je vedno po vgradnji priporočljivo opraviti vzorčenje in analizo, tako da ugotovimo dejansko začetno stanje, ki ga pri naslednjih analizah uporabimo kot referenčno vrednost.

Ocena stanja vzorca in mnenje o stanju, ki je sestavni del poročila o rezultatih analize, upoštevata vse izmerjene parametre. Noben posamezni parameter ni zadosten za zanesljivo oceno stanja. Včasih se zgodi, da je kak parameter zunaj priporočenega območja, pa stanje še vedno ocenimo za dobro (morda je bil ta parameter že pri sveži tekočini v mejnem področju). Obratno pa so včasih vsi parametri v dopustnem območju, stanje pa ocenimo za kritično (morda jih je več na meji dopustnega območja, hkrati pa ugotovimo, da so se od predhodne analize njihove vrednosti zelo poslabšale.

Kako resno jemati komentar poročila analize?

Marsikdo se bo ob zgornjem vprašanju zamislil. Zakaj komentarja ne bi jemali resno?

Če odštejemo peščico posameznikov, imamo v primeru laboratorijskih analiz, opraviti vendarle z resnimi institucijami, ne glede na to, ali gre za neodvisne in nevtralne laboratorije ali pa za laboratorije proizvajalcev maziv. No, prav za laboratorije proizvajalcev maziv se marsikdo vpraša, v kolikšni meri jim lahko zaupa. Pri tem ne gre za dvom o ustrezni opremljenosti in usposobljenosti, da o poznavanju maziv niti ne govorimo, temveč za dvom o poštenosti prikaza in komentarja rezultatov. Resda v takih primerih ne gre za nevtralno institucijo, toda skrb o (ne)poštenosti je odveč. Vemo, da lahko v primeru dvomov, pošljemo vzporedno odvzet vzorec v analizo tudi v kak neodvisni laboratorij. To ve tudi vsak proizvajalec maziv. Poleg tega se zaveda, da je glavni pogoj za dolgoročno uspešno sodelovanje s kupcem, delo z roko v roki in zmanjševanje stroškov kupca, ne pa obratno. Vsaka špekulacija v tej smeri je zato odveč.

Večkrat pa pozabljamo, da je rezultat analize in komentar samo zadnji člen v verigi, ki se začne z vzorčenjem, označevanjem, hranjenjem in transportom vzorca do laboratorija. Vemo, da je veriga močna toliko, kot je močan njen najšibkejši člen. Z drugimi besedami, če je analiza opravljena še tako kakovostno in pošteno, so rezultati s komentarjem zanesljivi samo toliko, kolikor je reprezentativen vzorec maziva. Če ocenjujemo zgornje vprašanje s tega vidika, je seveda vmesno. Zaradi tega je potrebno dobro sodelovanje vseh ljudi v tej verigi, predvsem medsebojna izmenjava informacij. Samo na ta način bomo lahko zagotovili, da bodo rezultati analize s komentarjem ustrezali dejanskemu stanju maziva v uporabi.

Viri

[1] D. Lovrec in M. Kambič, Hidravlične tekočine in njihova nega, Maribor: Univerza v Mariboru, 2007.

Ali ste vedeli?

5

Vir: www.olma.si

ar©tur 2021