Mag. Katja Mohar Bastar: Digitalizacija je smiselna, ko podpira trajnostne cilje

13.01.2023

Digitalno inovacijsko stičišče DIH Slovenije je osrednja nacionalna točka za podporo slovenski industriji pri izgradnji digitalnih kompetenc, inovacij modelov in procesov. Nedavno so pripravili smernice za uporabo umetne inteligence (UI) v Sloveniji. Direktorica mag. Katjo Mohar Bastar pri digitalni preobrazbi poudarja pomen dvojnega prehoda: digitalnega in zelenega.

Mag. Katja Mohar Bastar, direktorica DIH Slovenije: »Zelena nit digitalne preobrazbe so verodostojni podatki, meritve in analize. Ti so ključ za prave odločitve, osnovane na dejstvih in ne zgolj predpostavkah.«

Zakaj ste se lotili priprave smernic za uporabo umetne inteligence?

Leta 2017 je podjetje Volvo testiralo prosto vozeča vozila v Avstraliji. Med testom je vozilo zadelo kenguruja, saj ga ni prepoznalo kot oviro. To je primer napake v delovanju sistemov avtonomne vožnje, ki ima lahko hude posledice. Četudi UI v obliki sistemov in storitev uporabljamo skorajda vsakodnevno, še vedno vzbuja občutke nezaupanja. Po ugotovitvah DIH Slovenije podjetja skrbijo predvsem vprašanja človeškega nadzora, etike, zasebnosti, preglednosti in transparentnosti. 

Smernice so tako podlaga vsem segmentom uporabnikov UI, da bodo delovali skladno z dogovori in skrbeli, da bo UI v slovenskem okolju uporabljena na dogovorjene načine, s katerimi se strinjajo vsi deležniki. V DIH Slovenije smo zbrali tudi nekaj primerov pozitivne in negativne uporabe sistemov UI. Gradiva najdete na spletni strani DIH Slovenije.

Kdo je sodeloval pri pripravi ´novih varovalk´ za uporabo UI v Sloveniji?

V sklopu dogodkov AI Governance, ki jih je DIH Slovenije v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan in Službo Vlade za digitalno preobrazbo organiziral med predsedovanjem Slovenije Svetu EU, so predstavniki fakultet in podjetij analizirali različnih vidikov uporabe UI: industrije 4.0, medijev, tekstovnih dokumentov, pametnih skupnosti, slike, videa, zvoka ipd. Vključili smo tudi pogled na UI skozi oči mladih. Študenti šestih fakultet  - pravne, elektro, računalniške in drugih smeri - so pozornost namenili predvsem regulaciji zbiranja podatkov, njihovi hrambi in nadaljnji uporabi, odgovornosti ustvarjalcev, nediskriminatornosti UI ter vzpostavitvi pravnih okvirov razvoja UI za varno in učinkovito rabo.

Novost v Sloveniji je tudi evropsko digitalno središče EDIH DIGI-SI?

Drži. V DIH Slovenije zagotavljamo razvoj in povezovanje poslovnih in tehnoloških znanj, tehnologij, eksperimentalnih in pilotnih okolij, najboljših praks in metodologij. Storitve vključujejo tudi različne oblike državnih pomoči. Od lani smo vključeni v evropsko  digitalno središče EDIH DIGI-SI. Konzorcij sedmih slovenskih partnerjev, ki ga vodi prof. dr. Muhamed Turkanović iz mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, po zgledu drugih evropskih stičišč deluje kot enotna vstopna točka. S storitvami konzorcija nameravamo okvirno 700 podjetjem omogočiti podporo na področju digitalizacije v skupni vrednosti 3,3 milijona evrov.

Prednostno smo osredotočeni na agroživilstvo, zdravstvo, proizvodnjo in turizem. Nudimo dostop do informacij, znanj in storitev ter podorno okolje za prihodnje učinkovito izkoriščanje visoko tehnološke opreme (HPC RIVR ter RIUM) kot tudi kompetenc raziskovalcev DIGI-SI ter drugih deležnikov na tem področju v regiji.

Evropsko digitalno stičišče EDIH DIGI-SI ponuja storitve sedmih digitalnih inovacijskih središč. Konzorcij sestavljajo Univerza v Mariboru (DIH UM), Institut Jožef Stefan (Center za prenos tehnologij in inovacij), ARCTUR (DIH HPC5), Orodjarski grozd Slovenije (DIGITECH-SI-EAST), Tehnološki park Ljubljana (DIH Health Wise), DIH Slovenije in Inovacijsko tehnološki grozd Murska Sobota (DIH AGRIFOOD)

Poudarjate razumevanje dvojnega prehoda: digitalnega in zelenega. Zakaj?

Digitalizacija ni sama sebi namen. Je del višjega cilja: konkurenčnosti, trdoživosti, trajnostnega delovanja podjetja. Preobrazbe in dvojnega prehoda– digitalnega in zelenega – se uspešna podjetja lotijo strateško, celostno, povezano in začnejo pri osnovah: ljudeh in procesih. To so neizpodbitno dokazale štiri prakse, predstavljene na decembrski delavnici GoDigital 2022: Danfoss Trate, M-Sore, Blaj Fasteners in Nil. Izkušnja Danfoss Trata pokaže, da imajo organizacije – torej ljudje - največji odpor do tega, da delijo podatke. A prav podatki omogočajo prihranke in optimizacije. Z digitalnim dvojčkom Titan je Danfoss Trata število ročnih posredovanj inštalaterja znižali s sedem na le enega! Podjetje Blaj Fasteners pa je primer preboja na tržni strani: s trajnostno poslovno strategijo so dobili pomembno razvojno priložnost v novih tehnologijah izdelave vijakov za motorje na vodikov pogon. Povezovanje s ciljem širjenja teh praks in medsebojnega prenosa znanja in izkušenj, za katerega si prizadevamo v DIH Slovenija, je vzvod, da se bomo učili in napredovali hitreje od mednarodnih konkurentov.

Avtorica: Edita Krajnović