9. Slovenska fotovoltaična konferenca: Povečano zanimanje za pridobivanje električne energije iz sonca
08.06.2023
Povečano povpraševanje po fotovoltaiki in investicije v male sončne elektrarne za samooskrbo gospodinjstev so zagotovili dober obisk na 9. Slovenski fotovoltaični konferenci, ki je včeraj potekala na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. Največji strokovni dogodek s področja fotovoltaike v Sloveniji je ponudil vpogled najnovejše podatke o številu priklopov, merilne tehnike za določanje učinkovitosti sončnih elektrarn in uspehe slovenske fotovoltaične industrije na področju zaščitnih gradnikov.
Čedalje večje zanimanje za izrabo sončne energije je na konferenco pritegnilo veliko ljudi. Foto: Urban Vesel
Trajnostni cilji Slovenije
Konferenco je otvoril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki je poudaril: »Fotovoltaična tehnologija ima izjemen potencial, da našo prihodnost oblikuje v smeri trajnostne in zeleno usmerjene družbe, hkrati pa igra ključno vlogo pri doseganju naših podnebnih in energetskih ciljev ter pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.« V prvem delu so gostujoči predavatelji, večinoma predstavniki gospodarstva, spregovorili o fotovoltaiki v povezavi s trajnostnimi cilji Slovenije. Med drugim so prisotni lahko prisluhnili predavanju o največji sončni fotovolatični elektrarni v državi, ki ga je pripravil dr. Ambrož Božiček iz družbe HESS, dr. Gorazd Krese pa je na primeru Steklarne Hrastnik predstavil inovacije za razogljičenje energijsko intenzivne industrije. Udeleženci so se seznanili z najnovejšimi podatki o številu soglasij in številu priklopov sončnih elektrarn, ki jih je podal Sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO).
Dr. Ambrož Božiček iz družbe HESS je predstavil največjo sončno fotovolatično elektrarno v državi. Foto: Urban Vesel
Zaščita in meritve fotonapetostnih sistemov
Glede na to, da je bilo v Sloveniji v letu 2022 zagnanih 12.231 sončnih elektrarn, kar je skoraj dvakrat toliko kot leto poprej, je bil drugi del konference namenjen področju zaščite in meritev fotonapetostnih (FN) sistemov. Gospodinjstva se za investicije v fotovoltaiko odločajo zaradi podražitev elektrike in napovedane spremembe uredbe o samooskrbi z elektriko, ki stopi v veljavo z naslednjim letom. Izjemno zanimivi sta bili predavanji o zaščitnih gradnikih za FN sisteme in sončne elektrarne, ki jih podjetji ETI in Hermi v veliki večini izvažata. Predstavnik podjetja Metrel Pavel Prelog je spregovoril o merilnih tehnikah za določevanje učinkovitosti sončnih elektrarn med obratovanjem.
Nina Hojnik z Združenja slovenske fotovoltaike je spregovorila o izivih na tem področju. Foto: Urban Vesel
Doseganje zelenega prehoda v okolju in družbi
V zadnjem delu konference je predstavnik Elektra Ljubljana predstavil sistem za dostop do merilnih podatkov in digitalizacijo tega področja. Sledilo je predavanje Mateja Guština o sodelovanju Študentskega energetskega kluba v projektu AURORA in razvijanju istoimenske mobilne aplikacije, ki bo omogočala izračun osebnega ogljičnega odtisa in podajala priporočila z njegovo zniževanje. Uradni del se je zaključil s predavanjem Žige Mikliča o življenjski dobi in možnostih recikliranja fotonapetostnih modulov. V Sloveniji k razvoju fotovoltaične industrije pomembno prispevajo raziskovalci Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko s Fakultete za elektrotehniko UL, ki se ponašajo z izjemnimi uspehi v svetovnem merilu.
Deveta slovenska fotovoltaična konferenca je pritegnila mnogo uglednih strokovnjakov, raziskovalcev in gospodarstvenikov. Foto: Urban Vesel
Organizator konference prof. dr. Marko Topič je izpostavil zanimive podatke, da se je Slovenija leta 2021 z okrog 170 vati (W) na prebivalca uvrščala v spodnjo polovico ostalih evropskih držav, že lansko leto pa smo zelo napredovali in presegli 300 vatov. »Pričakujemo, da bo letos presežen prag 400 vatov fotovoltaične energije na prebivalca, kar je odličen napredek. Sončne elektrarne skupaj proizvedejo že šest odstotkov proizvedene električne energije v letu 2022, število pa bo predvidoma raslo v prihodnje,« je povedal prof. dr. Topič. Kar se tiče vodenja stanja vlog za samooskrbo, ki jih vodijo na SODO, je bilo največ soglasij za priključene elektrarne potrjenih s strani Elektra Celje, največ elektrarn pa se je priključilo v mrežo Elektra Ljubljana. »Veseli nas, da lahko že drugo leto zapored poročamo o novih uspehih fotovoltaike in da bomo na slovenskih tleh kmalu prišli do fotovoltaičnega gigavata ter udejanjili multigigavatano fotovoltaiko za doseganje podnebnih ciljev,« je še dodal prof. dr. Topič.
Nagovor glavnega organizatorja konference prof. dr. Marka Topiča. Foto: Urban Vesel
Deveta fotovoltaična konferenca je ponudila odgovore na mnoga vprašanja in izpostavila najnovejše trende razvoja sončnih celic in fotonapetostnih sistemov, kar še dodatno osvetljuje možnosti za vpeljavo obnovljivih virov energije in njihovo učinkovito rabo.