Intervju z Johannesom Hunschofskyjem, direktorjem EIT Manufacturing East

03.06.2024

Inovacijski potencial Slovenije temelji na proizvodni dediščini in znanstvenoraziskovalnih talentih

Johannes Hunschofsky je izkušeni vodja direktor avstrijske podružnice EIT Manufacturing s sedežem v tehnološkem centru Seestadt na Dunaju. Foto: EIT Manufacturing

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) je največja evropska inovacijska mreža, ki od leta 2008 krepi inovacije. Njihovo poslanstvo je ustvarjanje delovnih mest ter zagotavljanje trajnostne in pametne rasti. So sestavni del programa Obzorje Evropa, okvirnega programa EU za raziskave in inovacije.

So edinstven organ EU, saj njihova metoda za spodbujanje inovacij vključuje združevanje organizacij s področja gospodarstva, izobraževanja in raziskav. Cilj teh partnerstev je poiskati in komercializirati rešitve za pereče globalne izzive. Za vsak globalni izziv obstaja ekosistem partnerstev, imenovan skupnosti znanja in inovacij.

Proizvodnja je osrednje gonilo evropskih industrijskih inovacij, ustvarjanja delovnih mest in rasti. Vendar je naš proizvodni sektor še vedno preveč razdrobljen in odvisen od nevzdržnih gospodarskih modelov. A skupnost znanja in inovacij na področju proizvodnje t. i. EIT Manufacturing namerava to spremeniti.

EIT Manufacturing si na vseh področjih prizadeva, da bi proizvodne industrije držale korak s časom. S svojim modelom skupnosti znanja in inovacij daje moč ambicioznim podjetjem, ki želijo pozitivno vplivati na podnebje in skupnosti. Pospešuje uvajanje trajnostnih inovacij na področju proizvodne tehnologije. In kar je najpomembneje, vrača moč ljudem z znanjem in spretnostmi, ki bodo delovna sila prihodnosti.

Johannes Hunschofsky ima več kot 40 let izkušenj na vodilnih položajih v multinacionalnih proizvodnih podjetjih v Severni Ameriki, Evropi in Aziji ter je vizionarski vodja preobrazbe in izkušen član upravnih odborov, ki uspešno izvajajo strategije, ki vključujejo preobrate, izboljšave in rast podjetij, zagon podjetij, integracijo prevzemov in reorganizacijo. Je mednarodni govorec na temo vodenja, proizvodnje ali poslovne strategije. Od leta 2020 je direktor avstrijske podružnice EIT Manufacturing s sedežem v tehnološkem centru Seestadt na Dunaju, ki deluje v sedmih državah srednje in vzhodne Evrope. Tudi v Sloveniji. Skupaj s svojo ekipo Hunschofsky pomembno prispeva h krepitvi in nadaljnjemu razvoju globalne konkurenčnosti in trajnostne proizvodnje za Evropo kot industrijsko lokacijo.

Foto: Matthias Heschl

Tehnološki napredek, podnebne spremembe in geopolitične napetosti so spremenili svetovno proizvodno okolje. Kje je danes evropska proizvodnja v primerjavi s svojimi svetovnimi konkurenti?

Proizvodni sektor se bo v prihodnje osredotočal predvsem na prehod v krožno gospodarstvo, kar je po našem mnenju priložnost in ne izziv. Povpraševanje po tehnologijah ponovne proizvodnje in trajnostnih proizvodnih tehnologijah bo naraščalo, mi pa smo zavezani k pomoči evropskim proizvajalcem pri vodenju teh trgov.

Čeprav evropska proizvodnja na nekaterih področjih morda zaostaja za globalnimi konkurenti, kot so Kitajska ali ZDA, ne smemo zanemariti njene ključne vloge pri preoblikovanju globalnega proizvodnega okolja v bolj inovativno in trajnostno. V Avstriji je na primer veliko odličnih zagonskih podjetij. Dejansko ima Avstrija največje število zagonskih podjetij za dodajalno proizvodnjo na prebivalca na svetu, po skupnem številu pa je Avstrija na tretjem mestu na svetu. Številna od teh zagonskih podjetij so tako imenovani skriti prvaki, ki delujejo na področju B2B in imajo zelo visoko donosnost naložb, celo višjo kot ameriška zagonska podjetja. Na področju umetne inteligence in nekaterih globokih tehnoloških področij pa so Kitajska in Združene države Amerike še vedno pred evropskimi podjetji.

V EIT Manufacturing je naša prednostna naloga, da svoje ukrepe uskladimo s potrebami trga in naših deležnikov. Svoja prizadevanja osredotočamo na štiri ključna tematska področja – prilagodljive proizvodne sisteme, sisteme z majhnim okoljskim odtisom in krožno gospodarstvo, digitalne in kolaborativne rešitve ter skupno delo človeka in stroja. Ta vodilna področja nenehno izpopolnjujemo v sodelovanju z našo proizvodno skupnostjo, da bi učinkovito obravnavali najbolj kritične izzive industrije. To počnemo prek tematskih delovnih skupin, ki pridobivajo povratne informacije iz proizvodne industrije v Evropi.

Katere so glavne razlike med Evropo, ZDA, Indijo in Kitajsko v predelovalni industriji?

Močan proizvodni sektor je ključnega pomena za blaginjo in bogastvo v vsaki državi in posledično tudi v Evropi kot celoti. Evropa, ZDA, Indija in Kitajska se na področju proizvodnje razlikujejo zaradi dejavnikov, kot so tehnološki napredek, regulativni okviri, stroški dela in tržna dinamika.

V Evropi na primer dajemo prednost trajnosti in kakovosti, medtem ko se Kitajska osredotoča na obseg in stroškovno učinkovitost. Kitajska je imela v zadnjih nekaj desetletjih veliko koristi od nizkih stroškov dela, zdaj pa opažamo, da podobno vlogo postopoma prevzema tudi Indija. Zaradi tega je Kitajski uspelo vzpostaviti močan proizvodni ekosistem, ki jo je postavil v sam vrh na številnih področjih inovacij. Evropa in do neke mere tudi ZDA že poudarjajo proizvodne dejavnosti s poudarkom na trajnosti in varstvu okolja. Vendar so nedavne motnje v svetovnih dobavnih verigah, kot sta pomanjkanje mikročipov in blokada Sueškega prekopa, poudarile kritično odvisnost evropskih proizvajalcev od azijskih dobaviteljev. To spoznanje je spodbudilo prizadevanja za približevanje proizvodnje Evropi, pogosto v države jugovzhodne Evrope, kar povečuje naš nadzor nad regionalnimi dobavnimi verigami.

Kako evropske politike vplivajo na delovanje in razvoj proizvodnje EIT? Kakšna je srednjeročna vizija EIT Manufacturing?

Evropske politike in predpisi predstavljajo mešano paleto izzivov in priložnosti za podjetja, zlasti MSP. Nekateri predpisi, kot so pravila o potnih listih za izdelke in recikliranju materialov, lahko podjetjem povzročajo težave, hkrati pa določajo standarde, ki utirajo pot novim priložnostim in podjetjem. Te politike spodbujajo premik k trajnosti in varstvu okolja, ki sta vse bolj ključnega pomena ne le za Evropo, temveč za ves svet.

EIT Manufacturing se kot odziv na to dinamiko politik strateško postavlja v položaj, da bi izkoristilo nastajajoče trende. Naša srednjeročna vizija vključuje oblikovanje "evropskega proizvodnega sistema", ki temelji na trajnosti. Trajnost prepoznavamo kot četrti ključni dejavnik, ki poleg kakovosti, stroškov in časa vpliva na odločanje v proizvodnih podjetjih. Z usklajevanjem s temi cilji politike in izkoriščanjem srednje- do dolgoročnih perspektiv želimo oblikovati proizvodno okolje, ki ne bo le izpolnjevalo regulativnih standardov, temveč tudi spodbujalo inovacije in rast.

Ustvarjanje močne industrijske baze pomeni tudi podporo novim in rastočim podjetjem. Kako si razlagate dejstvo, da Evropa zaostaja za drugimi industrijskimi velikani, ko gre za ustanavljanje podjetij samorogov?

Evropa zaostaja pri ustanavljanju podjetij samorogov zaradi različnih dejavnikov, vključno z regulativnimi ovirami, omejenim dostopom do tveganega kapitala v primerjavi z drugimi regijami in razdrobljenimi trgi. Organizacije, kot je EIT Manufacturing, imajo pomembno vlogo pri podpiranju podjetništva, inovacij in povečevanja obsega novih podjetij, da bi odpravile to vrzel v zgodnji fazi.

Vendar pa v resnici še vedno zaostajamo za ZDA, ko gre za povečevanje obsega in dejansko ustvarjanje enojčkov. Njihov trg tveganega kapitala je preprosto večji, drugače strukturiran in precej manj naklonjen tveganju. Za primerjavo – Evropski svet za inovacije (EIC) v okviru programa Obzorje Evropa se osredotoča na podjetja z velikim tveganjem in velika podjetja z velikim potencialom, pri čemer smo že videli prve pozitivne znake te pobude. Vendar pa je potrebna nadaljnja izboljšava, da bi učinkovito zadovoljili potrebe evropske poslovne skupnosti.

Francisco Betti, vodja globalnih industrij pri Svetovnem gospodarskem forumu, poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju med podjetji in vladami zaradi motenj v proizvodnji, ki jih povzročajo geopolitika, podnebne spremembe in četrta industrijska revolucija. Druga prednostna naloga svetovne proizvodne skupnosti so naložbe v preusposabljanje in izpopolnjevanje ter povečanje privlačnosti proizvodnje za nove generacije. »Zagotoviti moramo, da bomo povečali obseg uporabe tehnologije na način, ki bo koristil vsem,« je dejal Betti na nedavnem Svetovnem gospodarskem forumu. Kakšno vlogo, kakšen prispevek ima EIT Manufacturing v tem kontekstu?

EIT Manufacturing spodbuja sodelovanje med podjetji in vladami, vlaga v programe prekvalifikacije in izpopolnjevanja ter spodbuja uvajanje tehnologije, ki je v skladu s cilji trajnosti in vključenosti. Z osredotočanjem na inovacije in reševanjem izzivov v industriji želi EIT Manufacturing spodbuditi pozitivne spremembe v proizvodnem sektorju.

Poleg tega smo zavezani k reševanju potrebe številka ena v naši panogi: nadgradnja in prekvalifikacija znanja in spretnosti. S široko mrežo partnerjev in izobraževalnih programov spodbujamo pobude, ki zagotavljajo, da so posamezniki pripravljeni na uporabo nastajajočih tehnologij in prilagajanje novim tržnim dinamikam.

Podjetja morajo ustvariti trdno kulturo učenja in se prilagoditi potrebam trga. EIT Manufacturing pomaga podjetjem pri doseganju tega cilja z analizo stopnje zrelosti njihovih učnih pobud in ponujanjem individualnih rešitev našim industrijskim partnerjem.

Prav tako si prizadevamo, da bi proizvodnja postala privlačna za mlajše generacije. S sodelovanjem z organizacijo Junior Achievement Europe želimo spodbujati podjetništvo med študenti in jim pomagati pri vstopu na trg. Verjamemo, da takšne zgodnje priložnosti podpirajo naslednjo generacijo inovatorjev po vsej Evropi.

EIT Manufacturing East s sedežem v tehnološkem centru Seestadt na Dunaju ima pod okriljem sedem držav srednje in vzhodne Evrope. Pod njihovo okrilje spada tudi Slovenija. Foto: ATP Kurt Kuball

Ali so energija, prizadevanja in ukrepi, ki jih izvajate v EIT Manufacturing in jih predstavljate zainteresiranim stranem, edinstvena priložnost za oblikovanje novega evropskega proizvodnega sistema?

Pobude EIT Manufacturing predstavljajo edinstveno priložnost za spodbujanje inovacij, trajnosti in odpornosti v evropskem proizvodnem sektorju. Kot odgovor na številne izzive, s katerimi se sooča naša industrija, se EIT Manufacturing zavzema za ponovni razmislek o proizvodnji, pri čemer poudarja, kaj in kako proizvajamo. Osrednji element te preobrazbe je uvajanje procesnih inovacij, ki vključujejo ljudi, procese in tehnologije. Trajnost ni le neobvezen dodatek, temveč obvezna prednostna naloga, ki spodbuja prehod k načelom krožnega gospodarstva, razogljičenju in zmanjšani porabi energije. Poleg tega je pri tej preobrazbi ključnega pomena pristop, osredotočen na človeka, kot predlaga Evropska komisija v okviru Industrije 5.0.

EIT Manufacturing je v sodelovanju s partnerji in sodelavci prevzel pobudo, da kot strateški cilj predlaga "evropski proizvodni sistem", katerega cilj je premagovanje tradicionalnih ovir med podjetji z ekosistemskim pristopom. Ta sistem daje prednost trajnosti ter predvideva avtonomno, samoorganizirano proizvodnjo in logistiko. EIT Manufacturing služi kot močan ekosistem, ki povezuje različna omrežja in strokovno znanje, ki so bistvenega pomena za preoblikovanje industrije.

»Proizvodnja je ključnega pomena za našo gospodarsko in nacionalno varnost, zato moramo napredne proizvodne sisteme razširiti z roko v roki s trajnostjo,« je lani na simpoziju Manufacturing@MIT dejal John Hart (profesor in vodja oddelka za strojništvo MIT). Kje vidite največje izzive za države EIT Manufacturing East, zlasti za Slovenijo, na področju proizvodne industrije?

Obstajajo trije glavni izzivi, s katerimi se sooča večina evropskih držav. Prvič, krmarjenje po predpisih EU je lahko za podjetja, zlasti za mala in srednje velika podjetja, težavno. Drugič, premagati je treba zadržke glede sodelovanja in vzpostavljanja ekosistema med podjetji. Organizacije se morajo naučiti sodelovati, da bi našle in izkoristile te situacije, ki so koristne za vse, ki nastanejo zaradi uspešnega sodelovanja. Tretjič, pomanjkanje talentov ostaja pomembno tveganje. Vendar pa je Slovenija v zadnjih letih dosegla precejšen napredek in vidimo številne priložnosti za rast in razvoj, zlasti ob podpori organizacij, kot je EIT Manufacturing, za premagovanje teh izzivov.

Kako ocenjujete prilagajanje slovenske industrije globalnim razmeram, hitrost in odzivnost, zlasti v nepredvidljivih situacijah?

Če pogledamo evropski inovacijski pregled, orodje, ki omogoča primerjalno oceno raziskovalne in inovacijske uspešnosti držav članic EU, vidimo, da je Slovenija uvrščena med zmerne inovatorke z oceno uspešnosti, ki je nad povprečjem drugih držav zmernih inovatork.

V slovenskem proizvodnem ekosistemu vidimo velik inovacijski potencial, zlasti ko gre za bogato proizvodno dediščino države in izjemen nabor talentov, ki izhajajo iz univerz in raziskovalnih inštitutov, kot sta naša cenjena partnerja Institut Jožef Stefan in Univerza v Ljubljani. Slovenija, njena vlada in organi imajo na voljo številne priložnosti, ki jih lahko izkoristijo, med drugim tudi EIT Manufacturing. Še naprej smo zavezani podpirati ta prizadevanja in prispevati k uspehu vaše države.

Poleg izzivov poznate tudi naše prednosti, slabosti in pomanjkljivosti. Bi morda lahko navedli kakšen konkreten praktičen primer?

Naša prva naložba v regiji srednje in vzhodne Evrope je v SaleSqueze, slovensko zagonsko podjetje, ki se je našemu portfelju zagonskih podjetij pridružilo leta 2021 in trenutno prejema podporo za mednarodno širitev. Poleg tega smo aktivno vključeni v spodbujanje slovenske skupnosti zagonskih podjetij, saj smo s svojimi inovacijskimi pobudami omogočili ustanovitev vsaj treh novih industrijskih podjetij. Ta zagonska podjetja se bodo še naprej uspešno razvijala s pomočjo pri razvoju poslovanja, ki jo zagotavlja naša ekipa.

Poleg tega smo v preteklem letu sodelovali z Institutom Jožef Stefan pri projektu z naslovom Anizotropno hitro prototipiranje magnetnih materialov (angl. “Anisotropic Fast PROtotyping of MAGnetic Materials”), ki se osredotoča na proizvodnjo magnetnih materialov, kar poudarja vodilno vlogo Slovenije na tem nastajajočem področju.

Kakšna je po vašem mnenju vizija za prihodnje obdobje proizvodnje, ki vključuje širjenje novih tehnologij in podjetij, daje prednost trajnosti in odpornosti, ustvarja kakovostna delovna mesta ter krepi gospodarstvo v EU in po svetu? Kaj je treba storiti, da bi to dosegli?

Prihodnost proizvodnje ni povezana z eno samo novo tehnologijo, temveč s številnimi inovacijami zagonskih podjetij, ki jih bodo prevzela večja podjetja. Naslednje obdobje proizvodnje mora dati prednost trajnostnim praksam, inovacijam in vključevanju. To vključuje razširjanje novih tehnologij, kot so umetna inteligenca, internet stvari in napredna robotika, hkrati pa spodbujanje načel krožnega gospodarstva in zmanjševanje vpliva na okolje.

Prav tako ne smemo pozabiti na ključno vlogo talentov in spretnosti, ko gre za prihodnost proizvodnje. Poskrbeti moramo, da bodo ljudje opremljeni z ustreznimi digitalnimi spretnostmi za delo. Bistveno je, da oblikujemo ustrezno usposabljanje za zapolnitev teh dobro plačanih delovnih mest z novo generacijo upravljavcev strojev.

Kako prepoznavate talente v panogi, ljudi, ki so pomembni, ki ustvarjajo pomembno dodano vrednost? Kako jih zadržati, motivirati, da razvijajo svojo vsestranskost in izstopajo na svojem področju, neustrašni in zadovoljni?

Prepoznavanje talentov v panogi vključuje prepoznavanje posameznikov, ki izkazujejo zavezanost k nenehnemu učenju in proaktivni pristop k iskanju novih priložnosti. Tisti, ki se vpišejo v stalno izobraževanje in usposabljanje ter aktivno iščejo načine za razširitev svojega nabora znanj in spretnosti, so pogosto tudi tisti, ki bistveno spremenijo in dodajo vrednost svojemu področju. Poleg tega prilagodljivost na poklicni poti, vključno s pripravljenostjo večkrat zamenjati službo ali vlogo v svoji karieri, kaže na prilagodljivost in željo po rasti.

Da bi zadržali in motivirali takšne talente, je pomembno ustvariti okolje in kulturo, ki spodbujata nenehno učenje in strokovni razvoj. Z zagotavljanjem novih odgovornosti, izzivov in priložnosti za rast lahko posamezniki ostanejo zavzeti in zadovoljni v svojih vlogah.

Mladi so prihodnost, zato moramo vlagati vanje. To je nujno. Kako to storiti, kako to počne EIT Manufacturing?

Vzgoja nove generacije talentov je za prihodnost proizvodnje absolutno ključnega pomena in tega se zavedamo tudi v EIT Manufacturing. Obstaja napačno prepričanje, da je proizvodnja nekako zastarela in da je področje, ki ni privlačno za mlade. V resnici pa je proizvodnja izjemno tehnološko usmerjena in za mlade, ki želijo začeti kariero na tem področju, obstaja veliko zanimivih priložnosti.

V EIT Manufacturing poskušamo mladim pokazati dinamično in inovativno plat proizvodnje. Aktivno podpiramo in sodelujemo v pobudah, kot je Junior Achievement, da bi med srednješolci spodbudili navdušenje in ozaveščenost o tej panogi. Zavedamo se, kako ključno je mlade usposobiti za temeljna znanja, kot sta matematika in interpretacija podatkov, ki bodo v prihodnosti zelo koristna.

Kdo bi po vašem mnenju moral upravljati tehnologijo, ki poganja človeštvo, uči vsakega otroka in upravlja našo vlado – kdo resnično vodi to področje, ki lahko zgradi te modele in naredi te stvari?

Za učinkovito vodenje tega procesa morajo sodelovati vse zainteresirane strani. To pomeni, da je treba vključiti mešanico strokovnjakov iz industrije, oblikovalcev politik, izobraževalcev in znanstvenikov, ki morajo sodelovati vsi skupaj. Hkrati želim poudariti potrebo po sodelovanju med regulativnimi organi in zasebno industrijo. Oboje je bistvenega pomena – eno brez drugega ne more delovati učinkovito. Vzemimo na primer etično razsežnost umetne inteligence. Čeprav so predpisi nujni, ne smejo dušiti inovacij. Pretirana regulacija bi lahko nekatere dejavnosti potisnila v podzemlje in ovirala razvoj umetne inteligence. Pomembno je, da se posamezniki in podjetja naučijo etično upravljati nove tehnologije. Za to sta potrebna tako družbeni pritisk kot tudi izobraževalni poudarek na etični uporabi tehnologij.

Avtor: Jernej Kovač