Predstavitev 10 nominirank za inženirko leta 2024

29.11.2024

Spoznajte 10 finalistk, ki se bodo potegovale za laskavi naslov Inženirka leta 2024

Brina Škoda: Tvoja edinstvenost je tvoja največja moč

Brina Škoda je inženirka računalništva in informatike. Študij je zaključila na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Trenutno vodi ekipo produktnih oblikovalcev. V podjetju Loftware zagotavlja, da so tehnološki produkti jasni in prijazni za uporabo: »Želela sem delo, ki ni nikoli dolgočasno, in pogumno sem se podala v neznano.«

»Znanje gradi že znane stvari, radovednost pa lahko ustvarja nove,« poudarja. Prav radovednost ji je odprla številna vrata. Udeležila se je izmenjave na Švedskem, kjer se je posvečala interakciji med človekom in računalništvom, kar jo je še bolj navdušilo za svet uporabniške izkušnje.

Obenem je od nekdaj želela čim bolje razumeti ljudi. Raziskovalna žilica jo je pripeljala tudi do študija gestalt terapije: »Celota je več kot vsota posameznih delov,« poudarja. Znana misel iz gestalta, ki povzema to, v kar verjame, je, da resnično velike dosežke omogoča timsko delo. Ekipa, sestavljena iz ljudi različnih pogledov in znanj, lahko vedno ustvari več, kot bi vsak posameznik posebej.

Dve leti psihoterapevtske prakse jo je osrečilo in poglobilo njeno razumevanje ljudi, a na koncu se je odločila, da se za zdaj osredotoči na področje IT, saj jo tu še vedno čaka veliko izzivov in sprememb, katerih del želi biti. »Ponosna sem, da sem na tej poti postala boljši človek in da lahko pomagam drugim, tako v podjetju kot v življenju.«

»Tvoja pot je samo tvoja in nihče ti je ne more vzeti,« poudarja Brina. Dodaja, da je pomembno slediti svoji radovednosti in zaupati vase: »Nič ni hudega, če nimaš vsak trenutek vsega znanja, za katero misliš, da ga potrebuješ. Dovolj je tvoja radovednost in ta lahko zgradi povsem nov svet.«

Emina Mešić: Poišči okolje, v katerem boš lahko zacvetela

Emina Mešić je študirala na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, danes je inženirka proizvodne odličnosti, ki združuje tehnično strokovnost in strast do organizacije, inovacij ter osebnega razvoja. Trenutno v podjetju Henkel Maribor opravlja dve pomembni vlogi: kot inženirka proizvodne odličnosti se osredotoča na optimizacijo procesov, zmanjševanje stroškov in povečanje trajnosti proizvodnje, medtem ko kot vodja zagona novih linij vodi relokacijo in zagon novih proizvodnih linij.

Poklicno pot je začela v avtomobilski industriji na Portugalskem, kjer se je kalila pri implementaciji novih projektov. Tam se je odločila za podiplomski študij, smer Lean management (Toyota production systems) na Univerzi Aveiro. Prvi samostojni projekt – razvoj prilagodljive proizvodne linije – ji je utrdil zaupanje v lastne sposobnosti. »To je bil trenutek, ko sem zares začutila pomen reka: 'Izberi delo, ki ga imaš rad, in nikoli več ne boš moral delati niti dneva v življenju.'« Po petih letih dela v tujini jo je želja po napredovanju in novih izzivih pripeljala nazaj v Slovenijo, kjer svoje izkušnje nadgrajuje v trenutni vlogi.

Njena filozofija temelji na treh ključnih stebrih uspeha: inteligenčnem količniku (IQ), čustveni inteligenci (EQ) in duhovnem količniku (SQ), saj meni, da je konstantno delo na sebi najpomembnejše: »Ko sprejmeš, kdo si, ugotoviš, da lahko premagaš vsak izziv, ki ti pride na pot.«

Svojo življenjsko filozofijo povzema z mislijo: » Vsi se rodimo kot seme z notranjim potencialom, ki potrpežljivo čaka na razcvet. Poišči okolje, v katerem boš lahko zacvetela, ter občuduj celoten proces razvoja.«

Jasna Krmelj: Pomembno je delati to, kar te veseli

Jasna Krmelj je svojo inženirsko pot začela na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Danes deluje kot soustanoviteljica in tehnična direktorica podjetja Gentler Stories, v katerem razvijajo aplikacije, ki spodbujajo dobro počutje. Za prvi izdelek, Gentler Streak, je z ekipo prejela številne pomembne nagrade, med katerimi sta Apple Watch App of the Year 2022 in Apple Design Award 2024 za socialni vpliv.

Že kot otrok je rada eksperimentirala in raziskovala svet z mikroskopom. Svojo radovednost je nato usmerila v študij elektrotehnike, izbrala je kibernetiko v biomedicini. Pravi, da ji je programiranje že v času študija ponudilo priložnost za reševanje problemov na praktičen način: »Vsak problem ima rešitev, če se ga lotimo z vztrajnostjo in radovednostjo.«

Jasna poudarja, da tehnologija nudi neskončne priložnosti za ustvarjanje, a zahteva prilagodljivost, saj se nenehno razvija.

Z ekipo živi vizijo ustvarjati aplikacije, ki ne sledijo pritisku 'hitreje, višje, močneje', temveč spodbujajo dolgoročno zdravje in ravnovesje – tako fizično kot mentalno. »Pomembno je, da enako količino pozornosti namenimo tako intenzivni vadbi kot tudi počitku.«

Mladim dekletom svetuje, naj si upajo raziskovati, preizkusiti različne poti in najdejo tisto, kar jih resnično veseli. "Velik del življenja preživimo pri delu, zato je pomembno, da najdemo nekaj, kar nas izpolnjuje.«. Na vprašanje, kje se vidi v prihodnosti, odgovarja: »Rada bi delala točno to, kar delam sedaj. Z obstoječo ekipo želim razvijati aplikacije in ustvariti še več novih, inovativnih projektov.«

Jerneja Šušel: Bodi, kar si, in zgrabi vsako priložnost

Jerneja Šušel je magistra inženirka materialov in metalurgije. Že med študijem na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je začela delati v podjetju SIJ Metal Ravne. Danes se kot raziskovalka ukvarja z metalografskimi analizami, optimizacijo procesov in raziskovalno-razvojnimi projekti.

Jerneja je že od otroštva oboževala številna področja, od kemije in fizike do motošporta. Sanjala je, da bo nekoč delala za ekipe v MotoGP ali Formuli 1. Kot uspešna karateistka si je želela na Fakulteto za šport, vendar je po poškodbi v srednji šoli morala izbrati drugo pot. Izbira inženirstva materialov se je izkazala za pravo odločitev, saj ji omogoča združiti raznolike tehnične discipline, kar jo navdušuje: »Študij materialov je fascinanten – odkrivanje mikrosveta skozi mikroskop je nekaj, kar me vedno znova navduši.«

Kljub uspešni karieri v inženirstvu je sledila še eni želji in začela študirati fizioterapijo. Vedno je rada delala z ljudmi, želela jim je pomagati: »Ponosna sem, da sem imela pogum slediti svojim željam in se nisem bala sprememb. Moja dolgoročna želja je raziskovati in razvijati biomateriale in to znanje uporabiti v fizioterapiji za izboljšanje kakovosti življenja pacientov.« Eden od prelomnih trenutkov v njenem življenju je bila humanitarna odprava v Gambijo, na kateri je poučevala angleščino in pomagala lokalni skupnosti. Tam je ugotovila, da uživa v delu, ki združuje raziskovanje in pomoč ljudem.

Svoji mlajši verziji sebe bi svetovala: »Šestnajstletni Jerneji bi svetovala, naj bo bolj samozavestna, naj se ne obremenjuje z malenkostmi, naj ne išče popolnosti, naj bo bolj sproščena, naj bo to, kar je in naj zgrabi vsako priložnost.«

Karmen Košutar: Nikoli si ne dopustite reči, da česa ne zmorete

Karmen Košutar, inženirka gradbeništva, je magistrirala na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru. Verjame, da s svojim delom spreminja infrastrukturo in pozitivno vpliva na življenja številnih generacij. Trenutno ima pomembno vlogo pri projektu Drugi tir, novi železniški progi Divača–Koper,  kjer usklajuje aktivnosti med naročnikom in izvajalci ter številnimi drugimi deležniki na projektu in nadzira izvedbo gradbenih del. Gradbeništvo jo navdušuje, saj je, kot pravi: »multidisciplinarna panoga, ki se je nikoli ne naveličaš.«

Začetek njene kariere je zaznamovala odločitev, da se preseli v Mozambik, kjer je najprej delala kot prostovoljka v sirotišnici. Kasneje se je redno zaposlila v gradbenem podjetju, v katerem je vodila oddelek notranje kontrole kakovosti, predvsem pri gradnji cestne infrastrukture, in dosegla velik uspeh z akreditacijo laboratorija za testiranje: »Takrat je bilo v Mozambiku gradbeništvo v ekspanziji in veliko priložnosti za delo.« Čeprav jo je država prevzela, se je zaradi težkih življenjskih razmer in želje po varnem okolju za družino vrnila v Slovenijo.

Karmen poudarja, da je gradbeništvo poklic za vsakogar, ne glede na spol: »Ženske v ekipe vnesemo drugačne poglede, balans, znamo premikati meje.«. Tudi največji izzivi, kot je sodelovanje pri mega projektu Drugi tir, jo spodbuja k raziskovanju novih poti in iskanju rešitev.

Mladim dekletom svetuje, naj sledijo svojim sanjam: »Nikoli si ne dopustite reči, da česa ne zmorete, še posebej ker ste ženske. Je že res, da je bolj običajno in tudi bolj pogosto kdo gradbenik, strojnik ali pomorščak, a lahko je tudi gradbenica, strojnica ali pomorščakinja.« Karmen s svojo predanostjo, inovativnostjo in srčnostjo dokazuje, da je gradbeništvo lahko poklic, ki združuje tehnično odličnost in človečnost.

Katja Škof Žavcer: Planiraj z glavo, vodi s srcem

Katja Škof Žavcer je inženirka informatike, ki že več kot 20 let uspešno deluje v IT industriji. Izobrazbo je pridobila na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, trenutno pa vodi oddelek za zagotavljanje kakovosti v podjetju Comtrade Gaming. V njeni ekipi je več kot 50 inženirjev na šestih različnih lokacijah. Katjina karierna pot se je začela leta 2000, ko je kot študentka informatike raziskovala IT svet med programiranjem in testiranjem. Njeno prepričanje, da 'dobra vodja vodi z močjo ljubezni, ne z ljubeznijo do moči,' jo je vodilo do uspehov pri vodenju in motiviranju ekipe.

Sprva si ni predstavljala, da bo njen poklic povezan z računalniki – v srednji šoli je razmišljala o študiju turizma ali kriminalistike. Ko pa sta ji starša kupila prvi računalnik, jo je tehnologija popolnoma prevzela. Od takrat je vztrajno gradila svojo kariero: »Ena od mojih najpomembnejših življenjskih lekcij je, da je ključ do uspeha vztrajnost. Ko sem se soočala z zahtevnimi projekti in roki, sem vedno verjela v svoje sposobnosti in v moč sodelovanja.«

Katja je v podjetju zasnovala interni mentorski program ter dala priložnost tudi ženskam z izobrazbo z netehničnih področij, kot je umetnostna zgodovina ali komunikologija. Te so s posebnim programom usposobili za tehnične vloge. Verjame, da je za uspeh ključno sodelovanje in transparentna komunikacija. »Planiraj z glavo, vodi s srcem,« je njen življenjski moto.

»Na trgu je veliko znanja, ki ga lahko izkoristite. Ne ozirajte se na mnenja okolice, temveč poslušajte svoje srce,« pravi Katja ter zase poudarja: »Če ne bi bila inženirka, bi imela plesno šolo in bi plesala skozi življenje.«

Manca Kok Bevc: Drznite si raziskovati svet

Manca Kok Bevc je magistrirala na Wageningen University & Research na Nizozemskem, kjer je študirala varnost živil. Po zaključku študija se je odločila za vrnitev v Slovenijo, kjer je začela svojo poklicno pot kot tehnologinja za mikrobiologijo in varnost živil v podjetju Incom: »Sestavo živil, bakterije in fermentacijo sem iz laboratorijskega sveta na študiju lahko prenesla v resnični svet živilske industrije, ki svoje izdelke prodaja v več kot 43 državah sveta.« 

Danes kot vodja kakovosti v največjem slovenskem proizvajalcu sladoleda in čokolade vodi ekipo 20 sodelavcev. Njeno delo obsega zagotavljanje neoporečnosti izdelkov in surovin, optimizacijo procesov, skrb za čistočo ter usklajevanje z zahtevami najvišjih mednarodnih standardov kakovosti. »Vsak dan je poln izzivov, ki jih rešujemo z različnimi strokovnimi ekipami. Najboljši izzivi so povezani s testiranjem izdelkov.«

Manca svoja znanja in navdušenje danes prenaša na mlajše generacije, saj vsako leto mentorira številne mlade: »Pomembno se mi zdi, da mladi pridobivajo izkušnje v industriji, zato sem vesela, da tudi pri nas vsako leto sprejemamo nadobudne študente.«

S svojo izkušnjo želi spodbuditi mlade, naj si drznejo raziskovati svet in pridobivati dragocene izkušnje v tujini. »Odhod v tujino je priložnost za osebno in profesionalno rast, ki te nauči, kako se spopasti z izzivi in se prilagoditi novim situacijam.« Obenem poudarja pomembnost vrnitve v Slovenijo, kjer lahko mladi s pridobljenimi znanji in izkušnjami prispevajo k razvoju domače industrije: »Slovenija ima še ogromno potenciala za rast – tako v evropskem kot svetovnem merilu.«

Rebeka Kropivšek Leskovar: Če raziskuješ, boš našla odgovor

Rebeka Kropivšek Leskovar je inženirka, ki svojo kariero posveča razvoju tehnologij, osredotočenih na človeka. Njena inženirska pot se je začela s študijem mehatronike na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Ljubezen do ustvarjalnosti in tehnologije je združila v ročni izdelavi scenografij in razsvetljav.

Danes v skupini Interblock razvija pametne tehnologije, kot je računalniški oziroma strojni vid. Ta s pomočjo umetne inteligence omogoča napravam videti in razumeti svet, kot ga vidimo ljudje: »Ko razvijaš nove tehnologije, jih moraš razvijati v skladu s stanjem in potrebami današnje družbe.«

Že od otroštva jo je vodila radovednost – razstavljala je telefone, risala stripe in sanjala o znanstveni fantastiki. Prvi stik z roboti je doživela na poletni šoli informatike, kjer je ugotovila, da znanstvena fantastika ni omejena le na filme: »Vsako stvar, ki jo delam, poskusim delati na ustvarjalen način.«

Kot inženirka si prizadeva za razvoj tehnologij z mislijo na širše družbene vplive. Verjame, da je ključno sodelovanje z družboslovci, saj le tako lahko razumemo dolgoročne učinke tehnologije na človeštvo: »Vsaka nova tehnologija, ki stopi na trg, ima lahko izjemen vpliv na našo družbo – tako dober kot slab.«

Verjame, da z raziskovanjem in domišljijo vedno najdemo odgovore: »Če bi imela na razpolago vse vire, bi razvila napravo, ki bi znala komunicirati z mojim mačkom.«

Staša Velcl:  Vse ti lahko uspe, le poskusiti je treba!

Staša Velcl je magistra inženirka kemijskega in farmacevtskega inženirstva, ki trenutno dela kot samostojna tehnologinja v podjetju Krka. Njeno delo vključuje nadzor, optimizacijo in vodenje procesov v proizvodnji zdravilnih učinkovin. Sodeluje tudi pri uvajanju novih izdelkov, tehnologij in postopkov ter skrbi za prenos novih tehnologij iz pilotnega merila v industrijsko proizvodnjo. »V Krki pravimo, da je učinkovina srce zdravila,« pravi Staša, ki s svojim delom neposredno prispeva k razvoju zdravil, ki izboljšujejo življenja ljudi.

Že od mladih let jo je zanimala znanost, predvsem matematika in kemija. Pridobljeno znanje je želela združiti z željo po pomoči ljudem. Njena pot se je začela Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru in nadaljevala na Tehniški univerzi v Gradcu, kjer je razvijala nanoemulzije za tarčna zdravila. »Želim postati uspešna inženirka oziroma znanstvenica. Želim razvijati nove tehnologije in rešitve, ki bodo izboljšale zdravje in kakovost življenja ljudi, ter s svojim delom prispevati k napredku farmacevtske industrije.«

Staša verjame v pomen mentorstva in prenosa znanja. Kot tutorka matematike v študijskih letih je razvila sposobnosti svetovanja in podpore, ki jih danes uporablja pri uvajanju novih sodelavcev v Krki.

Mladim sporoča, naj raziskujejo različna področja, naj se ne bojijo poskusiti novih stvari. »Vse ti lahko uspe, le poskusiti je treba,« pravi in poudarja, da je inženirstvo odprto za vsakogar, ki je pripravljen vlagati trud in ohranjati svojo otroško radovednost.

Urša Skerbiš Štok: Nikoli nismo prestari za učenje

Urša Skerbiš Štok je fizičarka, ki je šolanje zaključila na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Danes z razvojem baterijskih tehnologij v podjetju Pipistrel Vertical Solutions prispeva k trajnostni prihodnosti. Njeno delo vključuje testiranje baterijskih celic in razvoj algoritmov za napovedovanje polnosti baterij v letalstvu. Svojo največjo željo opisuje z besedami: »Rada bi zapustila našo Zemljo in svet v boljšem stanju in verjamem, da je razvoj baterij pomemben korak k razogljičenju družbe.«

Že kot otrok je bila navdušena nad inženirstvom – njene najljubše igrače so bili lego kocke in avtomobilčki. Čas je rada preživljala na različnih delavnicah. Izbira fizike za študijsko pot je bila naravna, saj ji omogoča razumeti in opisati resnico s pomočjo matematike. »Nikoli nismo prestari, da se naučimo novih stvari. Vsakemu dobremu izzivu moraš reči: 'Zakaj pa ne?'«

Kariera na področju letalstva je sledila njenemu doktorskemu raziskovanju na Institutu Jožef Stefan. »Delati kot inženirka je najboljša izkušnja v mojem življenju,« pravi in spodbuja dekleta, naj poskusijo in premagajo neutemeljene strahove.

Prepričana je, da je vsaka napaka lahko priložnost za učenje. Mladim dekletom svetuje, naj bodo radovedne in pripravljene sprejemati izzive, saj je ravno želja po novem znanju tista, ki naredi dobrega inženirja.

https://www.inzenirka-leta.si/