O novi industrijski paradigmi Industriji 5.0 tudi v strategiji Evropske komisije
11.04.2025
V novo industrijsko paradigmo 5.0 se je v zadnjih letih (2020–2024) intenzivno vključila tudi Evropska komisija. Glavna prednost industrije 5.0, pred industrijo 4.0, bo predvsem v povečanem sodelovanju med ljudmi in pametnimi sistemi ter napravami. Evropska industrija bi naj bila ključno gonilo gospodarskih in družbenih prehodov in ostala motor evropske blaginje, zato mora biti usmerjena v digitalizacijo, zeleni prehod in krožno gospodarstvo.
Ta pristop domnevno zagotavlja realno vizijo industrije in pospešuje učinkovitost in produktivnost kot strateško pomembna cilja, pri čemer krepi vlogo in prispevek industrije v družbi. Dobro počutje delavca se izrazito postavlja v središče proizvodnega procesa in uporablja nove tehnologije za zagotavljanje večje blaginje, hkrati pa dopolnjuje obstoječi pristop Industrije 4.0, tako da raziskave in inovacije izrazito postavlja v ospredje. Industrije imajo lahko dejavno vlogo pri zagotavljanju rešitev za družbene izzive, vključno z ohranjanjem virov, podnebnimi spremembami in socialno stabilnostjo. Pristop Industrije prihodnosti po mnenju strategov prinaša koristi tako za industrijo kot za delavce in družbo. Opolnomoči delavce ter obravnava razvijajoče se potrebe po spretnostih in usposabljanju zaposlenih. Povečuje konkurenčnost industrije in pomaga pritegniti najboljše talente. Pristop k industriji 5.0 prispeva k trem prednostnim nalogam Evropske komisije: »Gospodarstvo, ki dela za ljudi«, »Evropski zeleni dogovor« in »Evropa, primerna za digitalno dobo«. Evropska komisija je doslej pripravila vrsto pomembnih pobud upoštevajoč pomen digitalizacije, prehoda v krožno gospodarstvo, razvoja umetne inteligence ter pospeševanja raziskav in inovacij (industrijska strategija). Evropski komisiji svetuje ESIR – skupina vrhunskih strokovnjakov, ki prihodnost usmerja v transformativno politiko raziskav in inovacij. Po mnenju številnih strokovnjakov Industrija 5.0 predstavlja konkretno vizijo prihodnosti evropske industrije, katere namen je doseči družbene cilje, ki presegajo delovna mesta in rast. Seveda pa bo čas pokazal, ali so začrtane smernice in strategije res tista prava in edina rešitev.
Bionika prihodnosti (www. Freepik)
Kaj bo gonilo razvoja in kakšna bo dejanska vloga novih tehnologij in ali bomo v prihodnosti lahko pokrili potrebe po strokovnih kadrih?
Danes je najhitrejši znanstveni in tehnološki razvoj značilen za področja mikro in nanosistemov in materialov v industriji, informacijskih in komunikacijskih sistemov, pa tudi za področja, ki imajo neposreden vpliv na človeka, na okolje, energetiko, urbanizacijo in industrijsko infrastrukturo. Pospešuje se želja po zamenjavi človeka s stroji in roboti. Prepoznava se ogromen potencial na področju bionike, povezan z zdravstvom, medicino, industrijo in drugimi področji. Razvoj znanosti in tehnologije bo v prihodnosti brez dvoma tesno povezan z NBIC in DARQ tehnologijami, prav tako z omogočitvenimi tehnologijami (angl. enabling technologies) in uporabo umetne inteligence in bionske rojeve inteligence. Razvoj avtomatizacije in robotike, digitalne transformacije, biotehnologije, bionike in kognitivne znanosti ustvarja novo energetsko varnost za države, družbene subjekte in naravno okolje. Tehnologije za proizvodnjo, predelavo in distribucijo energije ustvarjajo skoraj neomejeno perspektivo rekonfiguracije obstoječih oblik življenja in njihove varnosti. Če upoštevamo vse izpostavljene smernice in strategije, se srečamo tudi z vprašanjem, kakšne strokovne kadre vse bomo v prihodnosti potrebovali in kdo bo te kadre v zadostni meri tudi izobraževal? Če upoštevamo vedno večjo vlogo bionike in biomimetike, povezane z industrijo, zdravstvom, medicino, pridemo do problema, da ciljno bioniko za zdaj v Sloveniji izobražujejo le na višji in visoki šoli na Ptuju. Tam izobražujejo sicer bioniko v tehniki. Če primerjamo na primer študij bionike v Italiji, študenti pridobijo pomembna znanja na področjih; nevroprotetike, vsadkov, biomimetike s smerjo oblikovanja robotskih platform, biomedicinske robotike, telerobotike, nosljivih in vsadljivih tehnologij, mikro/nano tehnologij, naprednih simulacijskih okoljih in drugo. Na podlagi njihove učne vizije se tam izvajajo uravnotežena predavanja, praktične razvojno/raziskovalne dejavnosti v laboratorijih. Študenti testirajo tudi socialne robote v pametnih okoljih za pomoč pri aktivnem staranju. Sodelujejo pri oblikovanju, razvoju in testiranju nevronskih protez, ki temeljijo na uporabi inženiringa živčnega tkiva in nevronskih vmesnikov. Sodelujejo pri razvoju in testiranju umetnih in bioumetnih organov ter so vključeni v razvoj sistemov, ki posnemajo naravna čutila. Sodelujejo pri analizi možganskih funkcij in razvoju novih metodologij za obdelavo možganskih slik. Študente bionike vključujejo v načrtovanje, razvoj in testiranje bioloških in biomimetičnih robotov, ki so sposobni reproducirati tako človeške kot živalske funkcije. Njihov učni načrt je osredotočen tudi na razvoj modelov humanoidnih in animaloidnih robotov, bionskih humanoidnih robotov, nosljivih robotov, bioničnih organov, platform za diagnostiko, rehabilitacijo, računalniško biomehaniko, mikro/nano robote in na biomateriale. Vsako leto v okviru projekta Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije »stičišča znanosti in gospodarstva« organiziramo predstavitev inovacij in dosežkov slovenske znanosti in gospodarstva. Zraven tega predstavimo tudi nove inženirske poklice in sodobne izobraževalne programe. V okviru naših predstavitev pa zasledimo problem, da bodo nove tehnologije in tehnološki procesi vedno bolj potrebovali tudi dovolj ustrezno izobraženih strokovnjakov, v prihodnjih letih še zlasti inženirjev bionike, ki bodo povezani tako z industrijo kot zdravstvom, medicino in drugimi področji. Letos v okviru stičišča znanosti načrtujemo zraven poudarka na inovacijah še večji poudarek na vprašanju izobraževanja sodobnih inženirskih poklicev in izobraževalnih programov, tudi bionike.