Humanoidni robot v Pekingu podrl svetovni rekord v polmaratonu

20.04.2026

Humanoidna robotika je v Pekingu dosegla nov odmeven mejnik. Na tamkajšnjem polmaratonu je humanoidni robot, kitajskega proizvajalca Honor, pretekel 21-kilometrsko razdaljo v 50 minutah in 26 sekundah. Robot je dosegel povprečno hitrost približno 25 km/h, s čimer je prehitel vse človeške udeležence in presegel tudi aktualni moški svetovni rekord v polmaratonu, 57min in 20s, ki ga drži Jacob Kiplimo.

Honorjev humanoidni robot podrl človeški svetovni rekord v polmaratonu; Vir: Honor

Več kot samo demonstracija hitrosti

Uspeh humanoidnega robota na pekinškem polmaratonu je na prvi pogled videti kot spektakularna športno-tehnološka zanimivost, vendar ima dosežek precej širši pomen. Pri humanoidnih platformah rezultat na takšni razdalji ni zgolj vprašanje maksimalne hitrosti, temveč predvsem zmožnosti dolgotrajnega stabilnega gibanja, učinkovitega nadzora koraka in zanesljivega delovanja celotnega sistema pod neprekinjeno dinamično obremenitvijo.

Robot je bil opremljen z avtonomnim navigacijskim sistemom, organizatorji pa so robote in človeške tekače zaradi varnosti razporedili v ločene steze. Že sama zasnova dogodka kaže, da ni šlo le za promocijsko predstavitev, temveč za poskus preverjanja operativne zmogljivosti humanoidnih sistemov v bolj realističnem scenariju.

Ključni test za lokomocijo humanoidnih robotov

Polmaratonska razdalja je za humanoidnega robota posebej zahteven test, ker združuje več zahtev, ki jih kratki demonstracijski nastopi pogosto ne razkrijejo. Robot mora med tekom ohranjati ravnotežje, ustrezno kompenzirati vibracije in udarne sile, preprečevati kopičenje regulacijskih napak ter hkrati skrbeti za energijsko učinkovitost. V praksi to pomeni usklajeno delovanje več podsistemov: senzorike, aktuatorjev, algoritmov za stabilizacijo, planiranja gibanja in sprotnega prilagajanja koraka.

Prav zato je takšen nastop za stroko zanimiv predvsem kot pokazatelj napredka v integraciji strojne opreme in programske inteligence. Uspešen tek na več kot 21 kilometrih nakazuje, da se humanoidni roboti vse bolj oddaljujejo od kratkih laboratorijskih demonstracij in približujejo scenarijem, kjer postajajo pomembni robustnost, vzdržljivost in operativna zanesljivost.

Fotografija: Tek humanoidnega robota zraven človeških udeležencev polmaratona v Pekingu. Vir: Haruna Furuhashi (Reuters)

Velik preskok v primerjavi z lanskim letom

Za področje robotike je posebej pomembna primerjava z lanskim letom. Takrat so robotski tekači pogosto padali, najboljši med njimi pa je za zaključek potreboval več kot dve uri in 40 minut. Letos je bilo prijavljenih že več kot 100 humanoidnih robotov, medtem ko jih je bilo leto prej približno 20. Takšen preskok nakazuje hitro izboljševanje tako konstrukcijskih rešitev kot tudi algoritmov za ravnotežje, nadzor gibanja in avtonomno orientacijo. Širitev števila udeležencev obenem nakazuje, da humanoidna robotika na Kitajskem ni več omejena na posamične razvojne demonstracije, temveč postaja del širšega tehnološkega in industrijskega pospeška.

Pomen za industrijo in prihodnje aplikacije

Posebej pomemben je širši razvojni kontekst. Naložbe v robotiko in tako imenovano utelešeno umetno inteligenco na Kitajskem so leta 2025 dosegle 73,5 milijarde juanov oziroma približno 10,8 milijarde ameriških dolarjev. Takšna raven financiranja pomaga pojasniti, zakaj se humanoidni roboti vse hitreje premikajo iz eksperimentalnega okolja proti konkretnim uporabnim scenarijem.

Tehnologije, ki robotu omogočajo hiter in stabilen tek na dolgi razdalji, so relevantne tudi za številna druga področja. Med njimi so logistika, pomoč v oskrbi starejših, delo v nevarnih okoljih ter naloge, kjer sta ključna samostojno gibanje in zanesljivo odzivanje na spremembe v prostoru. Prav na teh področjih bo humanoidna robotika v prihodnjih letih morala dokazati, da je poleg tehnične dovršenosti sposobna ponuditi tudi dejansko uporabno vrednost.

Premik od spektakla k uporabnosti

Pekinški nastop tako ni zanimiv predvsem zato, ker je robot premagal človeka v specifični športni disciplini, temveč zato, ker kaže na premik v zanesljivosti in operativni zmogljivosti humanoidnih sistemov. Če je bilo še pred kratkim osrednje vprašanje, ali lahko humanoidni robot sploh stabilno preteče daljšo razdaljo, se razprava zdaj vse bolj seli k vprašanjem energijske učinkovitosti, robustnosti, avtonomije in stroškovne upravičenosti. Prav tam pa se bo odločalo, ali bodo tovrstni sistemi ostali predvsem tehnološke demonstracije ali pa bodo dejansko postali del širše praktične uporabe.

Vir: povzeto po CNN