Dušan Olaj z baloni do priznanja Podjetnik leta 2013

07.11.2016

Na slavnostni prireditvi v dvorani Smelt v Ljubljani so že 23. leto zapored podelili priznanje Podjetnik leta, najstarejše slovensko priznanje podjetnikom, podjetnicam in podjetniškim skupinam, ki ga že od leta 1991 podeljuje revija Podjetnik.

Na slavnostni prireditvi v dvorani Smelt v Ljubljani so že 23. leto zapored podelili priznanje Podjetnik leta, najstarejše slovensko priznanje podjetnikom, podjetnicam in podjetniškim skupinam, ki ga že od leta 1991 podeljuje revija Podjetnik. Naziv Podjetnik leta si je s svojim delom in inovativnim poslovnim modelom letos prislužil Dušan Olaj, direktor podjetja DUOL. Med nominiranci za laskavi naziv sta bila še Boštjan Gaberc in Tone Stanovnik.

Strokovna komisija je s priznanjem Podjetnik leta nagradila najodličnejšega med odličnimi podjetniki, ki je s svojim izdelkom, storitvijo ali poslovnim modelom našel tržno nišo na globalnem trgu in katerega blagovna znamka skriva še veliko potenciala za uspeh. »Prepričan sem, da so podjetniki leta tiste svetle točke, ki lahko pomagajo naše gospodarstvo izvleči iz krize. Prav zato si v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije vztrajno prizadevamo za izboljšanje pogojev poslovanja mikro in malih podjetij,« je v slavnostnem nagovoru povedal njen podpredsednik in predsednik UO Branko Meh.

O Podjetniku leta 2013, Dušanu Olaju
Njegova formula za uspeh je: »Imej cilj in vztrajaj na poti.«

Imeli so balon za pokrivanje športnih površin, ki pa ni bil primeren za rusko zimo. A jih to ni ustavilo. Izbrali so močnejši material, dodali še eno membrano in izboljšali izolacijske sposobnosti ter tako dobili produkt, ki je bil konkurenčen fiksnim objektom, hkrati pa nekajkrat cenejši. In imeli so še eno prednost – ko ga naročnik ni več potreboval, ga je brez težav zložil in prenesel na drugo lokacijo. Tako je Duol začel osvajati trge nekdanje Sovjetske zveze. Prvi objekt, ki so ga zgradili, je bilo pokrito teniško igrišče za predsednika Belorusije. »Danes smo eno od dveh ali treh podjetij, ki obvladujejo to področje. Imamo se za tržnega, predvsem pa za tehnološkega vodjo v tem segmentu trga,« pravi direktor podjetja Dušan Olaj. S 15.000 m2 pokrite površine pa si Duol lasti tudi primat dobavitelja drugega največjega balona na svetu. Ta stoji v Kazahstanu in pokriva celoten nogometni štadion z atletsko stezo.

Še ena tržna niša so naselja pod baloni, ki so zanimiva predvsem za območja z ekstremnim vremenom, kot sta skrajni sever Zemlje ali puščave. Na Kamčatki, kjer zimska temperatura lahko doseže -40 stopinj Celzija in lahko v eni noči zapade meter in pol snega, so pokrili športni objekt, na Islandiji z balonom pokrita športna dvorana kljubuje vetru hitrosti do 200 km/h. V Savdski Arabiji so postavili balon za tamkajšnjo vojsko, v Iranu pokrili večnamenski objekt, zdaj gredo z nogometnimi baloni v Katar. »Duol je znan po tem, da dela projekte tam, kjer drugi ne zmorejo ali ne znajo ali odpovedo,« se pohvali Olaj.

Trenutno veliko delajo v skandinavskih državah, v sodelovanju z Američani pa so razvili aplikacijo aerogelne izolacije, nov nanotehnološki izolacijski material, kjer lahko s centimetrom takega materiala dobimo enak učinek, kot ga ima 15 cm klasične izolacije. Ves čas večino dobička vlagajo v razvoj, kar je po besedah Olaja najboljši način za plemenitenje denarja. Kriza jih seveda ni obšla, a z razpršitvijo trgov in ohranjanjem relativno nizkega deleža vezanosti na posamezen trg se ji uspešno izogibajo.


O nominirancih za Podjetnika leta 2013

Boštjan Gaberc, Mikrografija
Njegova formula za uspeh je: »Verjeti v tisto, kar počneš, imeti jasne cilje in strategijo, biti pripravljen odrekati se svojemu prostemu času, zaupati ljudem, s katerimi sodeluješ, in kar se mi zdi ključno, biti fokusiran.«

Bil je 23-letnik brez referenc in izkušenj, na za Slovenijo novem področju arhiviranja. Prva leta so bila zato zaznamovana z velikimi napori, da bi osvojili kupce, in terjala veliko energije. Na začetku so strankam ponujali predvsem možnost, da se znebijo fizičnega arhiva oziroma precej zmanjšajo njegov obseg. Hitrost dostopa do informacij, centraliziranje poslovanja in hitra izmenjava informacij, ki so danes samoumevne zahteve, so prišli na vrsto šele po letu 2000. Zadnjih nekaj let so se usmerili na pridobivanje novih in boljših kadrov in tako notranje razvijali podjetje. Rast na dveh nivojih hkrati, tako zunanja kot notranja, je zahtevala veliko dela in prilagajanja. Hkrati so se soočili tudi s spremembo zakonodaje, ki zahteva, da morajo podjetja, ki želijo delati s slovensko javno upravo, pridobiti državne akreditacije, ki jih podeljuje Arhiv Slovenije. Čeprav so morali v to vložiti veliko dela, so v letu 2007 pridobili akreditacijo za programsko opremo, v letu 2010 za storitve, letos pa še za e-hrambo dokumentov. Pridobivanje certifikatov, v katerega so bili do neke mere primorani, se je tako izkazalo za konkurenčno prednost v bitki za nove odjemalce.

Od leta 2000 ustanavljajo podjetja v tujini, širitev poslovanja na tujih trgih pa načrtujejo tudi v prihodnje. Pri tem se Gaberc namerava povezati z globalnimi partnerji, tako da bo Mikrografija pokrivala določen teritorij, in pričakuje, da bo nekaj naslednjih let »zanimivih«, saj se bo podjetje v tem času moralo precej spremeniti. Trenutno sicer doma ustvarijo dobro polovico prihodkov in tudi po širitvi na nove trge Gaberc ne pričakuje, da bi se to razmerje bistveno spremenilo. Tudi doma namreč vidi še veliko poslovnih priložnosti, na nekaterih intenzivno delajo že več let.


Tone Stanovnik, Špica International
Njegova formula za uspeh je: »Zgodnje vstajanje. V jutranjem času nadomestim vse tisto, kar kolegi, ki so bolj brihtni od mene, pridobijo na drug način.«

Skupaj s partnerji so prvo Špico, ki ponuja informacijske sisteme in rešitve za obvladovanje časa in prostora, leta 1989 ustanovili v Sloveniji in se nato širili predvsem na Balkan. Tako danes Špice delujejo na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji in Makedoniji, nato pa so se špičaki obrnili tudi proti zahodu, po Avstriji sedaj Špico ustanavljajo v Angliji. Uspešna je tudi prodaja na Bližnjem vzhodu, hkrati je njihov pogled uprt vedno dlje proti vzhodu, vse do Indije na eni in z nafto bogatih rusko govorečih držav na drugi strani. Svojim kupcem Špica ponuja znanje s področja obvladovanja časa in sistemov za mobilno prodajo. Sistem za upravljanje s časom Time&Space je plod lastnega razvoja in je namenjen kupcem, katerih glavna skrb je učinkovitost zaposlenih. Na drugi strani pa z mobilno opremo pod blagovno znamko Frontman nagovarjajo tiste kupce, ki želijo v svoje procese vpeljati agilnost in torej od zaposlenih pričakujejo, da gredo med kupce in dobavitelje. V Sloveniji ustvarijo 70 odstotkov vseh prihodkov, ostale prihodke prispevata v približno enakem deležu Balkan in Bližnji vzhod. Cilj Špice pa je, da bi se delež tujine povečal vsaj na polovico. Pri rasti so stavili na vztrajnost, ne na hitrost.

Dodaten izziv je Špici prinesla tudi kriza, predvsem v letu 2008 so jo močno občutili. Pozornost so takrat obrnili navznoter, v notranjo učinkovitost, reorganizacijo podjetja in združevanje divizij. Istočasno so se aktivno spopadli s terjatvami do svojih kupcev. Posel se konča šele, ko pride denar na račun podjetja je misel, ki jo je treba vcepljati sodelavcem na vseh nivojih, pravi Stanovnik. Ko spregovoriva o možnostih za premagovanje krize v Sloveniji, Stanovnik pove, da je vzpostavitev podjetniškega ekosistema edini izhod iz trenutne zagate, ki pesti vse, ne le Slovenijo.


Strokovna komisija
Strokovna komisija je za letošnje nominirance izbrala tri izjemne podjetnike, ki so s svojimi inovacijami in lastnim razvojem uspešni in uveljavljeni tudi na svetovnem trgu. Komisijo sestavljajo predsednik komisije Albert Erman, Magneti Ljubljana, Podjetnik leta 2012, in člani: Branko Meh, podpredsednik OZS in predsednik UO OZS, Marko Kajzer, Kampo, Obrtnik leta 2012, Jadran Lenarčič, Institut Jožef Stefan, prof. dr. Jaka Vadnjal, profesor in dekan Gea College, Franci Pliberšek, MIK Celje in Karolina Vrtačnik, odgovorna urednica revije Podjetnik. Častni član komisije pa je mag. Stanko Stepišnik, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Zgodovina izbora za Podjetnika leta je izjemno pestra, obenem pa kaže tudi na njegovo vrednost - vsi, ki so si prislužili ta laskavi naziv, so namreč danes izjemno uspešni in mednarodno uveljavljeni slovenski podjetniki. Med njimi so oče slovitega EDIGS-a Edvard Golob, Japec in Jernej Jakopin, ustanovitelja Seawayja, Ivo Boscarol, ustanovitelj Pipistrela, Igor Akrapovič z izpušnimi sistemi Akrapovič, dr. Uroš Merc, ustanovitelj Bisola, dr. Aleš Štrancar, lastnik podjetja BIA Separations, Albert Erman, Magneti Ljubljana, Aleš Kristančič z vinsko blagovno znamko Movia in številni drugi.

Ob tej priložnosti je OZS podelila posebno priznanje prof. dr. Jadranu Lenarčiču, direktorju Instituta Jožef Stefan, za zasluge pri krepitvi dobrih odnosov med IJS kot znanstveno ustanovo in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Slavnostnega dogodka so se udeležili številni podjetnice in podjetniki, minister mag. Stanko Stepišnik, predstavniki OZS ter drugi ugledni gostje.