Rastoče drevo poslovne odličnosti v sloveniji in evropi
07.11.2016
Poslovna odličnost v Sloveniji v vsej svoji veličini raste in se razvija ter krepi svoje korenine vse od leta 1998 dalje, ko je bil sprejet Zakon o priznanju Republike Slovenije za poslovno odličnost. Od takrat pa do danes, ko mineva že dobrih 17 let, je bilo po modelu odličnosti v Sloveniji ocenjenih blizu 100 organizacij, tako iz zasebnega kot iz javnega sektorja.
Poslovna odličnost v Sloveniji v vsej svoji veličini raste in se razvija ter krepi svoje korenine vse od leta 1998 dalje, ko je bil sprejet Zakon o priznanju Republike Slovenije za poslovno odličnost. Od takrat pa do danes, ko mineva že dobrih 17 let, je bilo po modelu odličnosti v Sloveniji ocenjenih blizu 100 organizacij, tako iz zasebnega kot iz javnega sektorja.
Leto 2014 pa je bilo posebno leto tudi za EFQM, saj smo praznovali 25. obletnico. Kot pri vseh obletnicah, razmislimo o preteklosti in o tem kaj je bilo doseženo. Odločitev za ustanovitev EFQM je bila rojena s strani direktorjev 14 vodilnih evropskih podjetij, z Jacques Delors-jem na čelu, tedanjim predsednikom Evropske komisije.
Gibanje za celovito upravljanje kakovosti, se je začelo na Japonskem, v poznih 1950-ih letih, s strani Demminga, ki je prvi v japonskih in ameriških podjetjih zaznal, konkurenčne prednosti, ki pa jih niso uspeli zadržati v trajnostnem razvoju in rasti, ampak so beležili strme vzpone in bliskovite padce. Evropa je na tem področju razvoja nekoliko zastala.
Leta 1989 so se tudi v Evropi začeli prvi premiki…, ko je nekaj podjetij izvedlo redne ankete o ugotavljanju zadovoljstva uporabnikov, ki so dalje vodile k vključevanju zaposlenih k aktivnostim za izboljšanje stanja. Z merilom 8, ki se je takrat imenovalo "Vpliv na družbo« pa je model EFQM doživel svoj razcvet, saj so takrat dejansko lahko vsi videli njegov pomen za podjetja. Danes sta "Družbena odgovornost podjetij" in "Trajnostni razvoj" postali za podjetja normi, ne le prestiž najboljših.
Morda so se zgodile največje spremembe, ki smo jih videli v zadnjih 25 letih v Evropi, kot tudi v Sloveniji prav v javnem in neprofitnem sektorju. V tem času se je veliko orodij, tehnik in tudi jezik, ki so bili prej v domeni zasebnega sektorja, preneslo ter postalo skupno tudi v javnem sektorju. Pred 5 leti, govoriti o "rezultatih poslovanja" v javnem sektorju ni bilo sprejeto in pritisk, da zagotovi "vrednost za denar", z zmanjšanjem proračuna je bil še toliko večji s prihodom svetovne gospodarske krize. To je prebudilo veliko potrebo po bolj komercialno usmerjenem pristopu kar pa pri bolj podrobnem pregledu stanja ne drži.
In sedaj se obrnimo v prihodnost ... Kaj sledi na področju poslovne odličnosti tako v Evropi, kot tudi v Sloveniji? Učenje od podjetij ocenjenih z 500+, ki nam v okviru sheme Ravni odličnosti EFQM, vsako leto pove, da ne gre več za to, ali organizacija "naredi nekaj« oziroma kaj delajo, ampak je poudarek zdaj v tem, kako dobro to delajo.
Saj večina organizacij uporablja ankete, ocene zaposlenih, matrike usposobljenosti in karierne rasti, procesne modele, strateške načrte in druge ključne dejavnike. Dodana vrednost in bistvo je v tem, kako dobro organizacije to vodijo, izvajajo in delajo.
RADAR je ključno orodje tako za ocenjevalce EFQM oziroma PRSPO, kot organizacije, ki jih le-ti ocenjujejo. Gre za sposobnost organizacij, da predvidevajo in se prilagajajo, da se učijo in izboljšujejo, inovirajo in ustvarjajo, kar daje prednosti in razlike poslovno odličnih organizacij, ki živijo po merilih modela EFQM glede na druge organizacije.
Pogosto se nam zastavlja vprašanje, kako hitro so organizacije sposobne izvesti potrebne spremembe, da ideje postanejo realnost. Če se ozremo v zadnjih 25 let EFQM oziroma 17 let PRSPO, mislim, da smo lahko ponosni na doseženi napredek in še bolj ponosni, da je model odličnosti EFQM sedaj še bolj pomemben in močen kot kdajkoli prej. Prepričani smo, da je to resnično orodje, ki ne bo izgubljalo na svoji vrednosti in uspehu, ampak se bo v prihodnih letih še krepilo, kar dokazujejo tudi ocene in povratne informacije številnih naših odličnih organizacij, ki jim model:
• omogoča oceniti, kje na poti k odličnosti so ter jim hkrati pomaga odkriti in razumeti ključne prednosti ter priložnosti za njihovo nadaljnje delo ter vizijo,
• odpira pot odprtega dialoga in uspešne komunikacije v organizaciji in zunaj nje,
• omogoča povezovanje, kritično primerjanje z najboljšimi ter gradnjo partnerskih odnosov z vsemi partnerji in širšo družbo,
• daje osnovno strukturo sistema managementa organizacije.
Več...