Avstrijski roboti za Japonsko

09.01.2017

Japonska, poznana kot dežela robotov, že dolgo ne razvija več samostojno vseh strojev in naprav. Pomemben know-how prihaja iz Avstrije, saj mora biti delo nadgradljivo.

Slika: Nemška kanclerka Angela Merkel preverja, ali je tudi ta robot, ki sicer ni od podjetja Ferrobotics, tankočuten.

 Za Michaela Huemerja bilo potovanje na Japonsko aktivnejše, kot je pričakoval. In to kljub temu da njegovo podjetje deluje v branži, ki je pravzaprav japonska.

Ferrobotics iz Linza proizvaja občutljive roke za industrijske robote, opremljene s fino senzoriko, ki proizvodne procese precizira in pohitri. V okviru Inovacijske konference azijskih pionirjev (Inovationskonferenz Pioneers Asia) v Tokiu, ki jo je soorganiziral avstrijski zunanjegospodarski center, z namenom povezovanja investitorjev in kupcev, je Michael Huemer srečal številne nove poslovne stranke.

Sicer je Ferrobotics avstrijska zgodba o uspehu, kar za domača ušesa lahko zveni presenetljivo. A podjetje že dolgo ni edini primer, kjer je avstrijski know-how na Japonskem, v na svetu vodilni naciji za robote vseh vrst, padel na plodna tla. Številne so kooperacije med podjetji, razvojnimi inštituti in celo med vodstvi obeh držav.

»Robotika je eno od področij prihodnosti, ki jih moramo temeljiti obdelati,« razmišlja Harald Mahrer, državni sekretar na avstrijskem gospodarskem ministrstvu, na konferenci v Tokiu. Tako bo o robotih iz Avstrije v prihodnosti še več slišati.

Avstrijsko znanje na tem področju pravzaprav ni novo. Podjetje Ars Electronica iz Linza sodeluje v številnih kooperacijah. Središče glavnega mesta zgornje Avstrije je hkrati razvojni laboratorij in dela na rešitvah za scenarije prihodnosti. Pogled na avtomatizacijo v vsakodnevnem življenju se osredotoča na skupno delo z robotskimi oddelki avtomobilskega proizvajalca Honda, univerz v Osaki in Tsukubi, pa tudi z nekaterimi zagonskimi podjetji, vse z namenom razvoja interakcije med človekom in strojem.

Postavljajo si vprašanja, kot so:

Pod kakšnimi pogoji bo robot sprejet kot partner?
Kako se lahko stroj uči iz interakcije s človekom?
V katerih življenjskih situacijah je robot lahko posebej koristen?

Program izmenjave

Tehniška univerza na Dunaju sodeluje pri razmišljanju in ima delno že tudi odgovore, tudi v skupnem delu z japonskimi inštituti. Univerza v Tokiu, znana kot elitna japonska kovačnica za politiko in znanost, vzdržuje z omenjeno dunajsko program izmenjave. Skupina robotov iz Avstrije, ki starejšim ljudem omogoča samostojnost v vsakdanjem življenju in s tem odloži vstop v dom za nego ostarelih, je bila tudi na Japonskem znatno razvita in izboljšana. »Žal se dolgo nismo dobro promovirali,« pravi Birgit Hofreiter z dunajske tehniške univerze. »Pri tem je naš razvoj že dolgo tudi na področju robotike zelo konkurenčen.«

To japonska vlada ve že zelo dolgo. Do zdaj se o tem le ni dosti govorilo. »V prihodnosti morata državi za doseganje nadaljnjih inovacij intenzivneje sodelovati,« pove Yuko Harayama, znanstveni pooblaščenec v oddelku japonske vlade na avstrijskem veleposlaništvu v Tokiu. »Avstrija je s svojo dobro razvojno strukturo pomemben partner.«

Začudenje pri strankah

Letno da Avstrija več kot 3 odstotke gospodarskega prihodka za razvoj in raziskave, kar jo uvršča med vodilne evropske države. Tudi podjetje Ferrobotics je bilo spin-off univerze v Lienzu in je začelo z izzivom. Danes je s svojimi prilagodljivimi in intuitivnimi robotskimi elementi vodilno na tem področju.

Izkušnje Michaela Huemersa v tujini so pozitivne: »Da robotika lahko pride iz Avstrije, se na začetku čudijo potencialne stranke iz vseh držav. Ko pa smo enkrat v poslu, je sodelovanje vedno dolgotrajno.«