V Sloveniji ima dve tretjini prebivalstva pozitiven odnos do podjetništva

26.04.2017

V Sloveniji ima dve tretjini prebivalstva pozitiven odnos do podjetništva, poslovne priložnosti jih zaznava četrtina, podjetniške namere v prihodnosti izkazuje le še 14 %, med ustaljenimi podjetniki pa je le še 7 % posameznikov, je bilo izpostavljeno na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov mednarodnega raziskovalnega projekta Global Entrepreneurship Monitor (GEM 2016) za Slovenijo, ki je potekala na javni agenciji SPIRIT Slovenija.

Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je največja svetovna raziskava na področju podjetništva, ki že 18 let omogoča temeljit vpogled v svet podjetništva. Rezultati kažejo, da v Sloveniji več kot dve tretjini odraslega prebivalstva verjame, da so uspešni podjetniki v družbi sprejeti in uživajo velik ugled, kar našo državo uvršča na 12. mesto v evropskem merilu, na prvem mestu pa je Irska s skoraj 85 %. Med globalnimi regijami ima Evropa najmanjši delež ljudi, ki verjamejo, da je podjetništvo dobra izbira kariere (59 %), Slovenija pa se s 57 % uvršča približno na sredino lestvice v svetovnem in evropskem merilu. »Čeprav torej Slovenci spoštujejo uspešne podjetnike, v precej manjšem deležu verjamejo, da je to dobra poklicna izbira, je pojasnil prof. dr. Miroslav Rebernik, vodja slovenskega dela svetovne raziskave GEM. »Slabo tudi zaznavajo poslovne priložnosti, saj samo četrtina odraslih prebivalcev meni, da so ali pa se bodo v naslednjih šestih mesecih v njihovem okolju pojavile dobre poslovne priložnosti. V svetovnem merilu to pomeni rep lestvice – 59. mesto med 65 sodelujočimi državami. Na vrhu lestvice v Evropi je Švedska z 79 %, na dnu pa Grčija z manj kot 13 %,« je še dodal.

Indeks TEA, s katerim merimo celotno zgodnjo podjetniško aktivnost, to je delež odraslega prebivalstva, ki je v procesu ustanavljanja podjetja ali že ima novo podjetje, je v Sloveniji lani končno narasel na zelo optimističnih 8 %. A tudi s tem porastom se je Slovenija uvrstila šele na 48. mesto med 65 državami, ki so bile leta 2016 vključene v raziskavo GEM oziroma na 16. mesto med 27 sodelujočimi evropskimi državami. »Povečala se je predvsem zaradi nastajajočega podjetništva, kar vključuje posameznike, ki so storili prve korake k temu, da bodo v prihodnosti ustanovili svoje podjetje, ali pa so podjetje že formalno ustanovili, vendar ne pred več kot tremi meseci. Ker gre za zelo občutljivo obdobje, v katerem usahnejo številni podjetniški poskusi, je pomembno najti načine, da bi nastajajoče podjetnike opolnomočili, da na tej poti ostanejo in razvijejo podjetje, ki bo imelo objektivne možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest in kakovosten razvoj,« je poudaril prof. dr. Rebernik.

GEM spremlja podjetniško aktivnost v vseh fazah podjetniškega procesa – od odločanja za podjetništvo in nastajanja podjema pa vse do prenehanja poslovanja. Spremljanje posameznih faz podjetniškega procesa kaže na precejšno izgubo podjetniškega potenciala. Raziskava ugotavlja, da  ima v Sloveniji dve tretjini prebivalstva pozitiven odnos do podjetništva, poslovne priložnosti jih zaznava četrtina, podjetniške namere v prihodnosti jih izkazuje le še 14 %, med ustaljenimi podjetniki pa je potem v Sloveniji še samo 7 % posameznikov. »Da bi izgubo potenciala zmanjšali, potrebujemo posamezne specifično oblikovane podporne ukrepe v vsaki posamezni fazi podjetniškega procesa, saj splošna, neusmerjena podpora podjetnikom ne daje dovolj dobrih rezultatov,« je opozoril prof. dr. Rebernik, ki ob tem ugotavlja: »Žal se je v letu 2016 delež ustaljenih podjetnikov - to je tistih, ki imajo podjetje dlje kot tri leta in pol - v starostni skupini od 25 do 34 let precej zmanjšal in bistveno zaostaja za preostalimi proučevanimi skupinami držav. Tudi to nakazuje na močno potrebo po učinkoviti podpori vladnih politik in programov, v tem primeru še zlasti za scale-up fazo podjetniške aktivnosti.«

Raziskava, ki spremlja devet področij podjetniškega ekosistema je tudi pokazala, da je bila v letu 2016 večina teh področij še vedno ocenjena pod povprečjem držav članic EU, z izjemo dinamike notranjega trga, dostopa do fizične infrastrukture in v manjšem delu tudi podpore vladne politike. Najnižjo oceno je prejela kakovost izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo na osnovni ravni izobraževanja (s povprečno oceno 2,7 na lestvici od 1 do 9). Zato ostaja podjetniško izobraževanje še naprej eno ključnih področij, ki zahteva takojšnje ukrepanje, tudi zaradi razvoja spodbudne podjetniške kulture, kjer Slovenija še vedno najbolj zaostaja za povprečjem držav članic EU. Tudi zaradi tega bi morali pričeti sistematično uvajati primerne podjetniške vsebine na vseh ravneh izobraževalnega procesa ter vzgajati vrednote ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti.

»Če želimo vzpostaviti dobro delujoč podjetniški ekosistem, je treba v oblikovanje podjetniških politik in ukrepov vključiti dejanske podjetnike in uveljaviti praktično usmerjene razvojne politike, ki bodo spodbujale podjetniško aktivnost ter sprotno spremljati uspešnost njihovega uresničevanja s pomočjo ustreznega sistema indikatorjev. Manj je treba tudi preferirati obstoječa, dominantna podjetja, saj tovrstne politike predstavljajo vstopne pregrade za nova podjetja in zmanjšujejo gospodarsko dinamiko,« je zaključil prof. dr. Rebernik.

Vsakoletna svetovna raziskava podjetništva Global Entrepreneurship Monitor (GEM), omogoča boljše razumevanje družbenih vrednot o podjetništvu in individualnih podjetniških značilnosti posameznika. Podjetniško aktivnost spremlja v celotnem življenjskem ciklu, po tipih aktivnosti in po sektorjih aktivnosti. Precej pozornosti posveča tudi podjetniškim aspiracijam in kakovosti podjetniškega ekosistema, saj ta pomembno pospešuje (ali zavira) podjetniške procese v družbi. Od leta 1998 do danes je svetovni raziskovalni konzorcij več kot 500 strokovnjakov za podjetniške raziskave, vsako leto opravil več kot 200.000 intervjujev v več kot 100 državah. Slovenija se je raziskavi, ki jo usklajuje koordinacijski tim na London Business School (Velika Britanija) in Babson College (ZDA), pridružila leta 2002. Nosilec slovenskega dela raziskave je Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, ki skupaj z raziskovalci iz ostalih nacionalnih timov tudi aktivno sokreira nadaljnji razvoj vsebine in metodologije svetovne raziskave. Raziskovalni tim sestavljajo prof. dr. Miroslav Rebernik (vodja), prof. dr. Polona Tominc, doc. dr. Katja Crnogaj, prof. dr. Karin Širec, prof. dr. Barbara Bradač Hojnik in mag. Matej Rus.

Raziskavo so v letu 2016 podprli SPIRIT Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS in delno tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS v okviru raziskovalnega programa P5-0023 ter Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.

Podrobni rezultati raziskave so dostopni na spletnih straneh Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij: http://ipmmp.um.si in http://www.gemslovenia.org ter na globalni strani www.gemconsortium.org, kjer so tudi rezultati raziskav podjetništva v preteklih letih, podatkovne baze in številne druge informacije o svetovni raziskavi. Temeljna informacija o rezultatih, prirejena za pametne telefone, je dostopna na m.gemconsortium.org. 

Ob tej priložnosti je v zbirki »Slovenski podjetniški observatorij« izšla znanstvena monografija z naslovom Dinamika podjetniškega potenciala: GEM Slovenija 2016. Monografijo je pripravil raziskovalni tim Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.