Računalniki prevzemajo tudi intelektualne delovne naloge

22.06.2018

Nove tehnologije korenito spreminjajo delovne procese v podjetjih, v Eurofundu pa medtem opozarjajo na tveganje izgube avtonomije in zasebnosti zaposlenih.

Nove tehnologije korenito spreminjajo delovne procese v podjetjih, vendar njihov vpliv na delovna mesta še vedno ni povsem razumljen. Pomembni so predvsem trije vektorji sprememb, ki spreminjajo delo v digitalni revoluciji: avtomatizacija delovnih procesov, digitalizacija proizvodnje in uporaba digitalnih platform.

Te spremembe družbo vodijo v točko preloma na področju poslovnih procesov ter obstoječih socialnoekonomskih in institucionalnih struktur, razumevanje vpliva digitalizacije na delovna mesta pa je bistveno za njeno optimalno regulacijo, poudarjajo v Evropski fundaciji za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofund.

Avtomatizacija delovnih procesov

Ključno vprašanje je zato, kako digitalna revolucija vpliva na delo in zaposlovanje, pravijo. Na prvem mestu je avtomatizacija delovnih procesov. Ta se definira kot »nadomestilo« človeka s strojem, ampak ne več, kot smo avtomatizacijo poznali v preteklem obdobju, temveč gre za algoritme in digitalne senzorje, ki povečujejo moč računalnikov in širijo spekter nalog, ki so jih stroji sposobni izvajati sami. Pred digitalno revolucijo je šlo torej za avtomatizacijo rutinskih del fizične narave, zdaj pa stroji lahko sami izvajajo tudi delo intelektualne narave, na primer birokratske zadeve, z umetno inteligenco pa tudi sami vozijo avtomobile. Zadnja postaja avtomatizacije bo tako domena družbenih nalog, ki vključujejo interakcijo med ljudmi, poudarjajo v Eurofundu.

Pametna tovarna ali veliki brat?

Digitalizacija je tako pripeljala tudi do pametnih tovarn, kjer postaja proizvodnja učinkovitejša in cenejša, tehnologije, kot so IoT in 3D-tiskalniki, pa brišejo mejo med fizično in digitalno produkcijo. To na eni strani povečuje skrb za avtonomijo in zasebnost na delovnem mestu, poudarjajo v fundaciji Eurofund in dodajajo, da v pametnih tovarnah vsak predmet lahko postane nadzorna naprava, algoritmi pa nadzirajo vsako dejanje zaposlenih.

Tretji vektor, ki pomembno vpliva na spremembe delovnih mest, so digitalne platforme, ki algoritmično koordinirajo finančne transakcije podjetij. Tudi te v ozadju poganjajo algoritmi, ki spremljajo in nadzorujejo transakcije, zato se tudi na tem področju ustvarjajo novi trgi. Vendar pa lahko platforme postanejo tudi moteče, predvsem zato, ker se delovna razmerja, socialnovarstveni sistemi, javne ustanove in družba ne navezujejo neposredno na platforme, kar potiska zaposlene, potrošnike in celo »tradicionalne« konkurente v slabši položaj, saj njihove pravice na platformah niso enako zaščitene kot v tradicionalnem gospodarstvu, menijo v Eurofundu.

Vsi vidijo le pozitivne učinke

In kako ugotovitve fundacije vidijo v podjetjih, ki se spreminjajo v pametne tovarne? »S sodobnimi orodji lahko zagotovimo predvsem večjo stabilnost procesov, znižamo nezaželeno variabilnost in zmanjšamo možnost nastanka človeških napak. S sodobnimi orodji tudi zagotovimo transparentnost med procesi in opolnomočenje zaposlenih. Zaposleni se lahko tako osredotočijo na svoje dejavnosti, se specializirajo in tako še kakovostneje opravljajo svoje delo,« odgovarja Peter Čas, generalni direktor Steklarne Hrastnik.

Dodaja, da digitalizacija v resnici razbremenjuje zaposlene in jim omogoča boljše ergonomske pogoje dela, vse spremembe pa »vpeljujemo skrbno, z dobrimi praksami izobraževanja, ki jim namenjamo veliko pozornosti«. Finančna računica torej temelji na simbiozi in komplementarnosti zaposlenih s tehnologijo, da lahko le-ti še bolje uporabijo svoje znanje v procesih, ki jih izvajajo, je še pokomentiral Čas, ki pravi, da so zaposleni digitalizaciji naklonjeni.

Spremembe počasi, običajno v posameznem oddelku ali v manjši skupini, vpeljujejo tudi v podjetju Domel, kjer se sicer s časom spreminjajo vsa delovna mesta. »Avtomatizacija je močno spremenila način dela in tudi število zaposlenih na delovno intenzivnih mestih. Pri visoko avtomatiziranih linijah praktično ni več ročnega dela, se je pa posledično povečalo število ljudi, ki nadzorujejo in vzdržujejo procese. Visoka stopnja avtomatizacije omogoča tudi boljše zagotavljanje kakovosti izdelkov, tako je delovnih mest za nadzor izdelkov manj in več za načrtovanje kakovosti izdelkov,« sta pojasnila direktor razvoja dr. Janez Rihtaršič in vodja oddelka za avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnje Miha Kern. Digitalizacija je tako že globoko zasidrana v delovne procese Domelovih zaposlenih, v zadnjem času pa se usmerjajo še na področje analiz velikih količin podatkov, ki jih zajemajo iz linij in preskuševališč, ter na področje še večje digitalizacije izdelkov ter procesov v skladu s smernicami industrije 4.0.