Med krizo enkrat na dva tedna ni dovolj

05.06.2020

Z uradnim koncem epidemije v Sloveniji se je zaključila tudi tritedenska raziskava o kakovosti komuniciranja med tem kriznim obdobjem. V raziskavi je sodelovalo več kot 700 zaposlenih. Kar 40 % sodelujočih je komunikacijo vodstva ocenilo z odlično oceno. Raziskava je izpostavila visoko odgovornost managementa za komuniciranje: kar 66 % ljudi je med tri najbolj zaupanja vredne vire glede prihodnosti umestilo formalne informacije delodajalca.

V raziskavi o kakovosti komuniciranja slovenskih zaposlovalcev v krizi je v zadnjih treh tednih maja sodelovalo več kot 700 zaposlenih iz slovenskih zasebnih in državnih podjetij ter javne uprave. Z raziskavo so strokovnjaki iz podjetja Mediade v sodelovanju s partnerji želeli ugotoviti, kako uspešno so vodje v okoliščinah Covid-19 krize komunicirali z zaposlenimi.

Ugotovitve raziskave so namenjene krepitvi kakovosti odnosov med organizacijo in zaposlenimi. Izkušnje prejšnje krize namreč kažejo, do so jo uspešneje in hitreje prebrodile organizacije z visoko kakovostjo odnosov in čvrsto, na zaupanju in spoštovanju zgrajeno organizacijsko kulturo. »Pri kriznem komuniciranju ne gre le za to, kaj in kako povemo, temveč kdaj. Še bolj kot sicer je pomembno tudi, da prisluhnemo in skušamo razumeti okoliščine ljudi. Zato ni nujno le, da jih obveščamo, temveč da jih vključujemo v iskanje rešitev ali včasih tudi preprosto samo vprašamo: kako si?« posebnosti komuniciranja z zaposlenimi in vodenja v krizi opisuje mag. Edita Krajnović, direktorica podjetja Mediade in vodja delovne skupine za sodobno voditeljstvo pri Združenju Manager.

Več kot tri četrtine zaposlenih pohvalilo komuniciranje

V raziskavi je več kot tri četrtine sodelujočih izkazalo, da so zadovoljni s komunikacijo vodstva v krizi. Preko 40 % jih je vodstvu za komunikacijo v krizi podalo odlično oceno, vrsta anketirancev je s pohvalo izpostavila konkretne ljudi ali organizacije. Zaposleni so po ugotovitvah raziskave hitro dobili vse potrebne informacije od svojega vodje, kot tudi informacije o podjetju. Visoko oceno so podali pogostosti komuniciranja. Malo manj kot tretjina vodij (30 %) je s sodelavci komunicirala enkrat tedensko, dobra petina (21 %) dnevno ali na 2-3 dni (19 %), preostali pa na manj kot dva tedna.

Najvišjo povprečno oceno (4,0 na lestvici od 1 do 5) so sodelujoči pripisali posluhu vodje (šefa) za osebne okoliščine posameznika. Posebnost obdobja je bila namreč delo na domu, ob hkratnem domačem šolanju otrok, kar je vplivalo na povečan stres ljudi. Dobro prakso so postavila vodstva, ki so že kmalu v začetku krize podala usmeritev, da se je pri organizaciji sestankov treba prilagoditi šolskim obveznostim otrok in posledično vlogi staršev.

Glede prihodnosti najbolj zaupamo vodstvu svoje organizacije

Raziskava je pokazala visok pomen internega komuniciranja za ustvarjanje zaupanja. Kar dve tretjini sodelujočih (66 %) je formalne vire (vodstvo in strokovne službe) podjetja umestilo med tri najbolj zaupanja vredne glede informacij o prihodnosti. Ta podatek pomeni visoko odgovornost najvišjega vodstva za komunikacijo: v preobilju informacij ljudje namenjajo pozornost vsebini, ki je prepričljiva (verodostojna), vredna zaupanja in transparentna ter izboljšuje njihovo sposobnost sprejemanja pomembnih odločitev v poklicnem in zasebnem življenju. Na prva tri mesta zaupanja vrednih virov informacij o prihodnosti so sodelujoči enakovredno postavili tudi medije (56 %) in družinske člane (56 %). 

Nekoliko nižjo povprečno oceno so sodelujoči podali možnosti vključevanja zaposlenih. Menijo, da bi bili lahko predlogi posameznikov, sindikata ali sveta delavcev v času krize bolj slišani in upoštevani. Prav tako so sodelujoči v raziskavi nekoliko nižje ocene dali trditvam, da jih komunikacija vodje (šefa, nadrejenega) v času krize pomirja ali zmanjšuje njihovo negotovost glede prihodnosti.

Večina sodelujočih iz velikih organizacij

K sodelovanju v raziskavi, ki je potekala v obdobju od 6. do 31. maja so bili poleg širše javnosti povabljeni najboljši zaposlovalci v izboru Zlata nit, člani Združenja članov svetov delavcev Slovenije, Slovenske kadrovske zveze, KSS Pergam, Združenja Manager ter Slovenskega društva za odnose z javnostmi. Večina (59 %) od 704 sodelujočih v raziskavi prihaja iz velikih organizaciji (nad 250 zaposlenih), skoraj tretjina (29 %) iz srednje velikih organizacij, preostali pa iz majhnih ali mikro organizacij. V raziskavi so bila zastopana pretežno podjetja v zasebni lasti (71 %), sledita javna uprava (šolstvo, zdravstvo idr., 23 %) ter državna podjetja (6 %). Podatki iz raziskave bodo namenjeni za nadaljnje raziskovalno delo.