Vloga nabavne stroke prehaja od varčevalcev v inovatorje

12.10.2021

Epidemija covid-19 nabavnikom ni prinesla le negotovosti, temveč dodobra spremenila njihove prioritete. Če so prej v glavnini zagotavljali prihranke podjetjem, se danes srečujejo z obvladovanjem dvigov cen, celo pomanjkanjem surovin. To so med drugim izpostavili na dogodku Nabavni vrh 2021, na katerem Združenje nabavnikov Slovenije vsako leto zbere domače in tuje nabavne managerje. Osrednja gostja je bila Alenka Triplat, izvršna direktorica in partnerka v mednarodnem svetovalnem podjetju Boston Consulting Group (BCG).

Srečko Bukovec, predsednik strokovnega sveta Združenja nabavnikov Slovenije (ZNS), je v uvodu dogodka izpostavil, da se v gospodarstvu spreminjajo poslovni modeli, dobavne verige, načini poslovanja in vzorci potrošniškega vedenja: »Motnje so povzročile rast stroškov za več kot 5 %, v mnogih panogah beležijo padec prodaje, pospešuje se proces prestrukturiranja oskrbnih virov, pomanjkanje delovne sile povečuje pritisk na stroške dela. Vse to bi lahko sprožilo dolgoročno inflacijo. Polno okrevanje gospodarstva pa v odvisnosti od trajanja konsolidacije oskrbnih verig in rasti povpraševanja po blagu, lahko pričakujemo v letih, ne v mesecih.«

Srečko Bukovec, predsednik strokovnega sveta Združenja nabavnikov Slovenije (ZNS)

Nabavniki upravljajo s 60 % stroškov podjetja
V nadaljevanju je osrednja gostja dogodka Alenka Triplat, izvršna direktorica in partnerka v mednarodnem svetovalnem podjetju BCG, poudarila vlogo nabave v podjetjih. Nabavniki namreč upravljajo tudi z do 60 % stroškov podjetja, hkrati pa v povprečju izvršni direktorji  problemom nabave posvečajo le enega do dva odstotka svojega časa. »Razširiti moramo fokus na vse vrednosti, ki jih nabava lahko prinese. Želimo si, da je v podjetjih pri poslovnih procesih ves čas prisoten nabavni vidik. Ekipe operativne nabave se manjšajo, ker lahko ta del nadomesti digitalizacija in avtomatizacija. Vzporedno pa se ekipe v strateški nabavi širijo. In te delajo na inovacijah in trajnostih modelih.«

Alenka Triplat, izvršna direktorica in partnerka v mednarodnem svetovalnem podjetju Boston Consulting Group (BCG)

Vrednost nabave je ponazorila z odmevnim Applovim primerom. Tudi zdajšnji prvi mož podjetja Tim Cook je bil včasih nabavnik. V tej vlogi je pri razvoju novih izdelkov tesno sodeloval s Stevom Jobsom, s katerim sta raziskovala trg, iskala prave partnerje, raziskovala želje kupcev. Šele s tem informacijami, ki jih je prinesla tudi nabavna stroka, sta stopila do inženirjev, ki so se lotili razvoja novega produkta.

Letos in prihodnje leto rast BDP-ja
V prvem delu programa je nastopila še mag. Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ki je v predstavitvi izhodne strategije slovenskega gospodarstva v letu 2022 izpostavila, da se gospodarski obeti izboljšujejo: »Po globokem lanskem padcu (-4,2 %) , za letos pričakujemo 6,1, prihodnje leto pa 4,7-odstotno rast BDP. A epidemične razmere ostajajo negotove, s tem pa so povezana tudi največja tveganja za uresničitev napovedi. Premišljeno prilagajanje ukrepov za blaženje posledic epidemije glede na epidemične in gospodarske razmere zato ostaja pomembno. Hkrati pa bo imela vedno večji pomen krepitev razvojnih vsebin ob podpori sredstev Načrta za okrevanje in odpornost ter večletnega finančnega okvira.«

Mag. Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

Rast cene hrane in energentov tudi do 500 %
Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist z biotehniške fakultete ljubljanske univerze, je predstavil glavne izzive agroživilstva na makro ravni in kakšen model agroživilstva spodbujati v bodoče, tudi v zmanjševanju pritiska na okolje. Dotaknil se je gibanja cen surovin v zadnjem letu. »Rasti posameznih komponent so nenormalno visoke. Govorimo tudi o 150-% rasti cen. Surovine se dražijo, na maloprodajni ravni pa ta preboj prihaja z zamikom,« pravi Kuhar. Tako je FAO Food Price Index strmo naraščal vse od maja 2020 in je avgusta 2021 dosegel drugo najvišjo vrednost sploh. Kuhar je opozoril na nelogično razmerje: »Proizvodnja in poraba, denimo pšenice in koruze, rasteta, počasi rastejo tudi zaloge, cene na drugi strani pa eksplodirajo.«

Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist z biotehniške fakultete ljubljanske univerze

Trg energentov po pandemiji pa je predstavil dr. Dejan Paravan iz družbe GEN-I. Uvodoma je predstavil nekaj grafov o rasti cen energentov; skokovito rast cen zemeljskega plina za 500 % v zadnjem letu in 100-% dvig cene elektrike: »Danes so samo premiki na dnevnem nivoju postali tako veliki, kolikor je bila cena energije leto dni nazaj. Veljavnost neke ponudbe za elektriko se izteče v dveh urah.« Med glavnimi vzroki za dvig cene energentov je navedel dvig cen kuponov CO₂, ki s svojimi vrednostmi ne omogočajo več brezplačnega spuščanja in hranjenja CO₂ v ozračju. Primarni razlog za dvig cen pa vidi predvsem v zemeljskem plinu, ki se je petkrat podražil.

Dr. Dejan Paravan, GEN-I

Zelen prehod: prehiteti trende ali prisila regulative
Govoril je tudi o zelenem energetskem prehodu in dolgoročnemu vidiku samooskrbe za poslovne odjemalce. »Za zelen prehod se lahko podjetje odloči sedaj in prehiti trend ali čaka, da ga bo v to prisilila regulative,« pravi Paravan.

V programu so še ostali domači in tuji nabavni managerji predstavili napoved gibanj nabavnih cen na izbranih energetskih in surovinskih trgih v letu 2022. Med njimi še Claudio Bruggi iz Procure4you, Marjana Drolc iz SIJ, Gabriele Braga iz Arrow Electronics, Jure Fišer iz Surovine in Marko Černigoj iz NLB.

Foto: Andrej Križ za Združenje nabavnikov Slovenije

Audio izjave: Srečko Bukovec, predsednik strokovnega sveta Združenja nabavnikov Slovenije (ZNS) in Alenka Triplat, izvršna direktorica in partnerka v mednarodnem svetovalnem podjetju Boston Consulting Group (BCG) 

1- Audio - Srečko Bukovec, predsednik strokovnega sveta Združenja nabavnikov Slovenije (ZNS).m4a

2- Audio - Alenka Triplat, izvršna direktorica in partnerka v mednarodnem svetovalnem podjetju BCG.m4a

Vir: www.mediade.si